Jedro

Predlagateljica bi morala sodišču predložiti toliko izvodov predloga in prilog, kolikor je lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna. Tej procesni zahtevi se predlagateljica ne more izogniti, češ da njeni nasprotniki listine, ki jih je priložila svojemu predlogu, že imajo. Ker predlagateljica tega dejstva na naroku ni izpostavila, ampak je to storila šele v pritožbi, gre za nedopustno in predvsem nedokazano pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog predlagateljice kot nepopoln zavrglo.

2. Predlagateljica je v pritožbenem roku zoper navedeni sklep vložila ugovor (pravilno: pritožbo). Zakonskih pritožbenih razlogov ne navaja, predlaga pa razveljavitev sklepa in nadaljevanje postopka. Meni, da so ugotovitve sodišča zmotne, ukrep pa nesorazmeren. Ker je bila nasprotna stranka le ena, je zadoščal en izvod prilog. A. A. je postal solastnik šele med postopkom, družina B. pa se je od postopka distancirala, češ da se jih sporni del meje ne tiče. Sicer pa že imajo vse dokumente, ker med istimi strankami teče tudi postopek zaradi razdružitve nepremičnine. Sodišče predlagateljice nikoli ni pozvalo, katere dokumente naj predloži in v koliko izvodih naj vlogo dopolni. Očitno je, da njeni nasprotniki namerno zavlačujejo postopek sodne ureditve meje.

3. Odgovora na pritožbo ni bilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in zakonito ukrepalo, ko se je izkazalo, da je predlog pritožnice nepopoln. Na prvem naroku jo je osebno in izčrpno poučilo o tem, kaj vse mora vsebovati predlog za sodno ureditev meje, upoštevaje prvi odstavek 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), in jo nato pozvalo, naj v odrejenem roku svoj predlog ustrezno dopolni ter ga skupaj s prilogami vloži v zadostnem številu za sodišče in vse nasprotne udeležence postopka. Obenem jo je seznanilo s pravnimi posledicami, če poziva ne bo upoštevala.

6. Predlagateljica je nato pravočasno dopolnila svoj predlog, ni pa zagotovila zadostnega števila prilog. Sodišče prve stopnje ji je zato utemeljeno odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja njenega predloga, upoštevaje svoje pooblastilo iz petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku.

7. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev v izpodbijanem sklepu navedlo obširne dejanske in pravne razloge, ki jih ni treba ponavljati ali dopolnjevati. Zmotno je pritožbeno stališče, da je zadoščal en izvod prilog. Predlagateljica bi morala sodišču predložiti toliko izvodov predloga in prilog, kolikor je lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna. Tej procesni zahtevi se predlagateljica ne more izogniti, češ da njeni nasprotniki listine, ki jih je priložila svojemu predlogu, že imajo. Ker predlagateljica tega dejstva na naroku ni izpostavila, ampak je to storila šele v pritožbi, gre za nedopustno in predvsem nedokazano pritožbeno novoto. Neupravičen pa je tudi pritožbeni očitek, da sodišče predlagateljice ni seznanilo s tem, katere dokumente naj predloži. Predloga namreč ni zavrglo zato, ker predlagateljica ne bi predložila ustreznih dokazov, pač pa zato, ker ni predložila zadostnega števila izvodov popolnega predloga, torej predloga, opremljenega z vsemi prilogami, na katere se je predlagateljica sama sklicevala. Čeprav si sodišče v nepravdnem postopku prvenstveno prizadeva urediti razmerje med prizadetimi osebami, ki so udeleženci postopka, več kot omogočiti predlagateljici, da v naknadnem roku svoj predlog ustrezno dopolni, v tej fazi postopka ni bilo dolžno storiti. V nasprotnem primeru bi se sodišče prelevilo v pomočnika stranke, s čimer bi bilo porušeno procesno ravnovesje med udeleženci postopka.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.