Jedro

Sodišče je odločalo mimo zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi pod točkama I in III in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o plačilu pravdnih stroškov v zvezi z drugo toženo stranko, kar ni predmet pritožbe, ugodilo pa je tožbenemu zahtevku, ki se nanaša na prvo toženo stranko A. P. in ugotovilo, da je A. P. 15. ali 16.6.1994 pričel z motenjem tožnika I. R. v neposredni posesti nepremičnine parc. št. 111/6, 111/7 in 111/8 k.o. s tem, da je v teh dneh pričel z uporabo teh parcel za dostop do parcele prve tožene stranke številka 111/1 iste k.o. A. P. je tudi prepovedalo v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posesati v tožnikovo neposredno posest in mu v bodoče prepovedalo hojo po tem zemljišču ter vožnjo z osebnimi in tovornimi avtomobili.

Proti sklepu se toženec pritožuje. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa in navaja: Kolikor gre za dejanje 15.6. ali 16.6.1994, sploh ni šlo za motenje, pa tudi dejanje ni zajeto v motenjski tožbi, sicer pa je potekel tudi 30-dnevni prekluzivni rok. V tem delu je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, podane pa so tudi bistvene kršitve določb postopka, saj obrazložitev sklepa nasprotuje izpovedbam prvega toženca. Sicer pa tožba z dne 12.7.1994 ne opisuje, kakšno motenje naj bi storil prvi toženec. V nadaljevanju se nato ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Sicer pa tožnik zahteva nekaj, kar je proti volji preostalih lastnikov, katerih skupni delež lastnine in soposesti je bistveno večji od tožnikovega.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V vsaki pravdi se odloča o tožbenem zahtevku. Podlaga za odločitev so trditve strank in dokazi, ki jih stranke predlagajo ter sodišče izvede. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek zapisan na listovni številki 3, iz zahtevka in trditev v zvezi s tem pa izhaja, da se nanaša na dejanje, ki se je začelo 13.4.1994 s tem, da sta obe toženi stranki tedaj pričeli z motenjem posesti tožnika tako, da sta v zahtevku navedene parcele uporabljala za dovoz in odvoz gradbenega materiala in za dostop do parcele prvega toženca. Sodišče prve stopnje pa ni odločalo o tem zahtevku - pri tem je mišljen zahtevek, ki se nanaša na A. P., kajti zahtevek proti drugi toženi stranki ni predmet presoje pritožbenega sodišča, ker je proti njemu zahtevek pravnomočno zavrnjen. Odločilo je o nečem drugem, kar ni bilo predmet tožbenega zahtevka in tudi ne tožbenih navedb v zvezi z zahtevkom. Tožeča stranka namreč ni trdila, da bi toženec A. P. motil tožnika dne 15. ali 16.6.1994, sploh pa ne tako, da bi po sporni poti peljal k sosedu kot v razlogih navaja izpodbijani sklep. Tako so torej razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in nasprotujoči ter v nasprotju s podatki v spisu. To predstavlja bistveno kršitev določb postopka po čl. 354/2 točka 13 ZPP. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo novo glavno obravnavo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločati o zahtevku, pri tem pa upoštevati trditve tožnika in se do njih opredeliti. Gre za trditve o tem, da je bil A. P. investitor gradnje in da so se vožnje 13.6.1994 za dovoz in odvoz začele v korist njegove gradnje. V zvezi s temi trditvami bo moralo po potrebi ustrezno dopolniti dokazni postopek, nato pa, če bo ugotovilo, da so te trditve točne, presoditi, ali morda že dejstvo, da so se vožnje opravljale v njegovo korist zadostuje, da je ugotovljeno motenje posesti na njegovi strani. Predmet obravnavanja je torej samo zahtevek in trditve v zvezi s tem, ne pa vse kasnejše dogajanje ali morebitni drugi dogodki.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 166/3 ZPP.

Določbe prejšnjega ZPP so v tem sklepu uporabljene glede na čl. 489 ZPP (Ur.l. 26/99).