Jedro

Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da sta hčerki lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil prošnjo prosilke (sedaj tožeče stranke) za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločil, da nadaljnjih šest mesecev od izdaje predmetne odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložiti odločbe je tožena stranka pojasnila, da je prosilka v obrazcu za družinskega člana navajala neresnične podatke, s tem ko je navedla, da hčeri A.A. in B.B. nista lastnici vrednostnih papirjev. Upravni organ je v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) vpogledal v podatke Centralne klirinško depotne družbe d.d. (KDD) in ugotovil, da sta B.B. in A.A. lastnici vsaka 31 vrednostnih papirjev NOVA KBM redne. Na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP je zato prošnjo zavrnil in prosilki za nadaljnjih šest mesecev prepovedal ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožeča stranka zoper zgoraj povzeto odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je obrazce za otroke izpolnila v dobri veri, misleč da če bo treba pridobiti podatke tudi po uradni poti, bodo na sodišču to tudi storili. Obrazci drugih strokovnih organov (DURS, CSD) imajo predvideno, da lahko predlagatelj izbere opcijo, ko se strinja, da si strokovne službe same pridobijo podatke po uradni dolžnosti. Ni pa bila pozorna, da ta obrazec te možnosti nima. Ker otroci načeloma nimajo nobenega premoženja, je pozabila navesti, da sta dve punčki lastnici delnic Nove KBM, katerih vrednost je danes cca. 1,20 EUR. Ob tem prosi sodišče, da glede na situacijo doma - bolniški stalež, tri mladoletne otroke in ponovno nasilje v družini upošteva tudi stres, ki mu je podvržena in izpodbijano odločbo spremeni tako, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč v zaprošeni obliki.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP iz razloga, ker tožeča stranka ni navedla vseh relevantnih podatkov glede premoženja svojih otrok.

Pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upravni organ med drugim preverja tudi finančni položaj prosilca, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP ugotavlja glede na prosilčeve dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Kot premoženje se tako ne upošteva le premoženje, ki je v lasti prosilca in s katerim ta razpolaga, temveč se upošteva tudi premoženje ostalih družinskih članov (premoženje celotne družine). Po določbi prvega odstavku 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Če je prosilec v navedeni izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka na prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, na obrazcu BPP št. 1 – družinski član pri rubriki „a) Podatki o premoženjskem stanju“ za obe hčeri navedla, da nista lastnici vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. To dejstvo med strankama postopka ni sporno. Nadalje iz spisa izhaja, da je tožena stranka opravila poizvedbe pri KDD, na podlagi katerih je ugotovila, da sta hčeri lastnici zgoraj navedenih vrednostnih papirjev. Navedeni podatki po presoji sodišča potrjujejo pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožeča stranka v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla neresnične podatke o premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi (glej npr. sodbi Upravnega sodišča II U 469/2011 z dne 7. 12. 2011 in II U 262/2012 z dne 22. 8. 2012) šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcijo zaradi navajanja neresničnih podatkov pa zakon jasno določa v petem odstavku 20. člena, in sicer se prosilcu prepove vlaganje novih prošenj za nadaljnjih 6 mesecev. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbo 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov o majhni vrednosti zamolčanega premoženje oziroma o težkem družinskem stanju tožeče stranke, saj ti ugovori za odločitev v predmetni zadevi niso relevantni.

Sodišče je na podlagi zgoraj navedenega tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).