Jedro

V času vložitve ugovora (20.6.2006) je veljal 376. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Citirani člen je bil sicer razveljavljen z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), vendar sprememba nima retroaktivne veljavnosti. To pomeni, da obresti, ki so prenehale teči v zvezi s 376. členom OZ, ne morejo zaradi uveljavitve spremembe zakona začeti teči na novo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i v točki 1. in 2. izreka in se v razveljavljenem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, pa ne spremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v P. zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, odločilo, da mora dolžnik plačati upniku 112,37 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka ter zavrnilo predlog dolžnika na omejitev izvršbe samo na računu pri organizaciji za plačilni promet. Iz obrazložitve glede zavrnitve ugovora izhaja, da sta upnika predložila izvršilni naslov in izračun zamudnih obresti do vložitve predloga. Zahtevata plačilo glavnice, povečane za do vložitve predloga zapadle zamudne obresti, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga dalje do plačila. Tak predlog je v skladu z izvršilnim naslovom, saj ni pomembno, ali upnik obresti v predlogu navede opisno, ali jih izračuna. Za čas od vložitve predloga dalje pa mu pripadajo tako imenovane procesne obresti (torej obresti od zapadlih obresti). Vprašanje teka zamudnih obresti v fazi dovolitve izvršbe ni predmet presojanja, ampak se o tem odloča šele ob plačilu. Dne 22.5.2007 je začel veljati 382.a člen Obligacijskega zakonika, ki le za pogodbene obresti določa, da prenehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Zato zakonske zamudne obresti niso prenehale teči. Zoper sklep se zaradi kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj se za obravnavano razmerje uporablja določba 1060. člena OZ, ugovor je bil podan pred uveljavitvijo čl. 382.a OZ, v času veljavnosti 376. člena OZ. Obresti so nehale teči, zato je še vedno potrebno ugotoviti, kdaj so obresti dosegle glavnico in kdaj so nehale teči. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik se pritožuje zoper sklep v celoti, v nadaljevanju pa se njegove pritožbene navedbe nanašajo samo na odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. V tem delu pritožba pravilno opozarja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V času vložitve ugovora (20.6.2006) je veljal 376. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ki je določal, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Citirani člen je bil sicer razveljavljen z zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A), vendar sprememba nima retroaktivne veljavnosti. To pomeni, da obresti, ki so prenehale teči v zvezi s 376. členom OZ, ne morejo zaradi uveljavitve spremembe zakona začeti teči na novo. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje ponovno ni ugotavljalo, ali so obresti v času veljavnosti 376. člena OZ prenehale teči (gre za glavnico, ki je sestavljena iz prisojene terjatve in v kateri zamudne obresti tečejo od leta 1999, in iz pravdnih stroškov, za katere so obresti začele teči v letu 2004). Če so prenehale teči, je ugovor dolžnika utemeljen, v nasprotnem primeru pa od uveljavitve določbe 382.a člena OZ naprej višina zapadlih in neplačanih zamudnih obresti na njihov tek nima več vpliva. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zato ni ugotavljalo relevantnega dejanskega stanja, je bilo treba sklep glede odločitve o ugovoru in o stroških ugovornega postopka razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Glede odločitve o omejitvi izvršbe pritožba nima navedb, zato jo je pritožbeno sodišče preizkusilo samo v okviru razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). Ker takih kršitev ni našlo, je sklep v delu, s katerim je bil zavrnjen predlog dolžnika za omejitev izvršbe samo na rubež sredstev na računu pri organizaciji za plačilni promet, potrdilo (2. točka 65. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).