Jedro

Ker napadena odločba, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - da se ga za določen čas pošlje v drug kraj - niti v izreku, niti v obrazložitvi ne vsebuje dejanskega stanu prekrška zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49 in 40/51), je bil kršen zakon (spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o prekrških, Ur. l. FLRJ št. 46/51), v katerem je bilo določeno, da mora dispozitiv odločbe o prekršku obsegati med drugim dejanski stan prekrška, zaradi katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna odločba o prekršku spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper A.B. po čl. 167/I točka 1 Zakona o prekrških, ustavi.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo o prekršku je bil A.B. izrečen varstveni ukrep, da se za dobo 16 mesecev pošlje na prebivanje v kraj M. okraj S., LRH.

Zoper to pravnomočno odločbo o varstvenem ukrepu, izrečenem po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir, je javni tožilec RS dne 15.7.1994 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdil, da je bil z njo kršen materialni zakon ter predlagal, naj se napadena odločba spremeni tako, da se postopek o izreku varstvenega ukrepa ustavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Napadena odločba temelji na določbi čl. 2 točka VII d zakona o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v zakonih Ljudske republike Slovenije z določbami temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 40/51), ki je v novem členu 5 določal, da "če preiskovalni organ v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj ogrožanja državne celote in neodvisnosti, sodelovanja pri sovražnem delovanju proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, združevanja zoper ljudstvo in državo ali sovražne propagande ugotovi, da storilčevo ravnanje nima znakov kaznivega dejanja, da pa so za storilca potrebni vzgojni ukrepi, ker se mora preprečiti njegov škodljiv vpliv na druge, pošlje spis senatu za prekrške pri ministrstvu za notranje zadeve, ki zoper tako osebo lahko izreče kot varstveni ukrep, da se pošlje na prebivanje v določenem kraju za čas od 6 mesecev do 2 let". V zvezi s tem ima javni tožilec RS prav, ko trdi, da bi odločba morala vsebovati tudi opis oziroma dejanski stan prekrška. Varstveni ukrep, s katerim je bil I.K. poslan v kraj Mermer, okraj Senj, LRH, je bil namreč izrečen po zakonu o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16/49 in 40/51). Za postopek o prekrških pa je bilo s spremembami in dopolnitvami temeljnega zakona o prekrških, uveljavljenimi s 17.11.1951 (prečiščeno besedilo, Uradni list FLRJ, št. 46/51) v čl. 127/I točka a izrecno določeno, da dispozitiv odločbe o prekršku obsega med drugim dejanski stan prekrška, za katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku. Skratka, pogoj za kaznovanje ali pa za izrek varstvenega ukrepa je bil obstoj prekrška, ugotovljenega z odločbo o prekršku.

Napadena odločba pa v nasprotju z navedeno določbo temeljnega zakona o prekrških sploh ne vsebuje opisa prekrška niti v izreku, niti v obrazložitvi, marveč v obrazložitvi zgolj navaja, da je "okrožni javni tožilec v Ljubljani zoper I.K. vodil kazenski postopek, ki je bil s sklepom štev. I 1987/52 z dne 4.7.1952 ustavljen. Ker pa je bilo v teku kazenskega postopka dognano, da obstoji storilčeva družbena nevarnost in ker sam formalni ukrep ustavitve kazenskega postopka te družbene nevarnosti ni mogel odpraviti, je bil spis odstopljen Senatu za prekrške pri Ministrstvu za notranje zadeve LRS." Navedeno besedilo pa predstavlja le opis dotedanjega postopka, brez vsake konkretizacije storilčevega ravnanja. Treba je torej šteti, da storilčevo ravnanje, ki je zajeto v tem delu odločbe in ki naj bi predstavljalo dejansko stanje prekrška, nima znakov prekrška oziroma ne vsebuje pogojev, da bi se I.K. lahko izrekel varstveni ukrep. Ta ukrep mu je torej bil izrečen, ne da bi bilo sploh ugotovljeno, da je storil prekršek.

Kršitev materialnega zakona, ki jo uveljavlja javni tožilec RS je torej podana. Zato je bilo treba utemeljeni zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi ter s spremembo pravnomočne odločbe o izrečenem varstvenem ukrepu, postopek o prekršku, in s tem tudi o izrečenem varstvenem ukrepu, zoper kaznovanega ustaviti (čl. 167/I točka 1 Zakona o prekrških).