Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča vsi izvedeni dokazi, tudi izpovedba nasprotnega udeleženca, potrjujejo trditve predlagateljice o izvajanju predvsem psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice v dogodku z dne 19. 7. 2021 in nadaljnjih in ob kršitvah prepovedi približevanja, kakor je predlagateljica zatrjevala v predlogu in nasprotni udeleženec teh trditev ni prerekal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je glede odločitev v točkah I. in II. izreka.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: - da se nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev od vročitve sklepa prepoveduje vzpostavljanje vsakršnih srečanj, navezovanje stikov, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in približevanje stanovanju predlagateljice na naslovu P., kjer živi predlagateljice, in sicer na razdaljo manjšo od 30 m, kjerkoli drugje pa se mu prepoveduje približevanje predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 m (točka I. izreka), - za primer, da nasprotni udeleženec ne bo ravnal skladno s tem sklepom, mu sodišče izreče denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 15 dni po ugotovljeni kršitvi, sodišče opravi izvršbo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim določi nasprotnemu udeležencu nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če nasprotni udeleženec niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (točka II. izreka), - da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (točka III. izreka), - da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka IV. izreka) in - da se predlog zavrne v presežku, to je v delu, glede prepovedi objavljanja osebnih podatkov predlagateljice, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na njo, glede višine denarne kazni in glede časovne veljavnosti izrečenih ukrepov (točka V. izreka).

2. Nasprotni udeleženec je s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z navedbo, da ga izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in v zvezi z 22.a členom Zakona o prepovedi nasilja v družini (ZPND). Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog predlagateljice za izrek ukrepov po ZPND v celoti zavrne. Podredno pa je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Najprej je v pritožbi povzel vsebino izpodbijanega sklepa in navedel, da je sklep v celoti nepravilen in nezakonit. Navajal je, da predlagateljica obstoja predpisanih zakonskih pogojev za izrek predlaganega ukrepa na podlagi določil ZPND ni izkazala, izrek ukrepa je predlagala na podlagi izmišljenih navedb. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo določbe materialnega prava. Navajal je, da je predlagateljica skrbno načrtovala in temeljito pripravila celoten konstrukt, kako se znebiti nasprotnega udeleženca in ga vreči iz njegove lastne nepremičnine, ga ožigosati z nasilnežem in mu povzročiti finančno škodo. V predlogu predlagateljice so navedene popolne neresnice, neresnično je, da je nasprotni udeleženec nad predlagateljico izvajal večletno psihično, fizično in spolno nasilje, obtožuje ga, da jo je psihično, fizično in spolno nadlegoval že več let, vendar sama teh dejanj ni prijavljala organom pregona, za te trditve ne ponudi nobenega dokaza. Nasprotni udeleženec se je do predlagateljice spoštljivo obnašal skozi njuno celotno skupno življenje. 19. 7. 2021 je predlagateljica podala ovadbo na PP V. Ker naj bi jo tega dne nasprotni udeleženec silil, da naj na njegovo ime prepiše lastništvo barke, ker pa na to ni pristala, se je zelo razjezil in izjavil, da jo bo ubil. Navedena izjava je čista in popolna laž, tega dne se nista prepirala o prepisu lastništva barke, s kupoprodajno pogodbo za vozilo z dne 13. 5. 2020 je bila predmetna barka že prodana nasprotnemu udeležencu. 19. 7. 2021 zato ni mogel zahtevati prepisa barke nanj, kot zatrjuje predlagateljica. V ovadbi je predlagateljica lažno in manipulativno navedla, da je zbežala v svoje stanovanje in se zaklenila, nasprotni udeleženec pa naj bi začel kričati, zvoniti in tolči po vratih. Tega dne sta se udeleženca pogovarjala v predlagateljičini pisarni, ta je od nasprotnega udeleženca zahtevala večjo rento in mu vzela list, na katerem je bil zapisan seznam najemnikov in njihovih najemnin. S tem listom je odhitela v svoje stanovanje, nasprotni udeleženec je z namenom, da jo prosi za vrnitev seznama šel za njo. Ker so bila vrata zaprta je dvakrat pozvonil, potrkal ter jo vprašal, če lahko odpre vrata, nato pa odšel. V danem trenutku niti enkrat ni prišlo do nasilja s strani nasprotnega udeleženca, ravno obratno, predlagateljica je bila nasilna proti nasprotnemu udeležencu, sam pa se je vselej branil. Vsak razumen človek nič slabega ne vidi v poslanem SMS, nasprotno, ta kaže na izjemno lep in prijazen odnos nasprotnega udeleženca do predlagateljice, s tem SMS nikakor ni grozil predlagateljici. Popolna laž je, da se je nasprotni udeleženec s predlagateljico vse od aprila 2021 prepiral in jo tudi udaril po obrazu ter brcnil, za to predlagateljica ne ponudi niti enega dokaza ter dogodkov sploh krajevno in časovno ne opredeli. Povsem normalno je, da gresta zakonca včasih skozi obdobja medsebojnih nesoglasij, kar ne pomeni, da gre za nasilje v družini, tudi če kdaj v teh nesoglasjih pride do fizičnega nasilja, pri čemer sta oba zakonca udeležena, kot se je v postopku izkazalo, da je bila vedno predlagateljica tista, ki je prva napadala nasprotnega udeleženca, sam pa se je branil. Navedla je, da se nasprotnega udeleženca boji, ker je nepredvidljiv in se je v preteklosti zaradi psihičnih težav že zdravil v psihiatrični bolnici. Predlagateljica pri svojih navedbah manipulativno prilagaja dejstva, iz odpustnega lista z dne 18. 2. 2011 jasno izhaja, da je bil nasprotni udeleženec prvič sprejet v psihiatrično bolnišnico V. leta 2011 za par dni zaradi psihoaktivnega stanja z dekompenzacijo, ki je nastopila ob konfliktu v partnerskem odnosu. Iz prepisa zvočnega zapisa posnetka prvega naroka z dne 20. 10. 2021 izhaja, da se je predlagateljica na zaslišanju evidentno zlagala, ko je navedla, da je nasprotni udeleženec bil v V. na zdravljenju zaradi tega, ker si ni plačeval leasing za Mercedez in se je avto odvzel. Sodišče je navedeno prezrlo in se do tega ni opredelilo. Navedena okoliščina ne more pomeniti ničesar v smeri odločitve, da se zoper nasprotnega udeleženca odredi predlagani ukrep, nasprotni udeleženec v preteklosti nikoli ni bil kaznovan. Predlagateljica je s prijavo dne 19. 7. 2021 dosegla, da je bila nasprotnemu udeležencu izrečena prepoved približevanja predlagateljici. 21. 9. 2021 naj bi nasprotni udeleženec nadaljeval z grožnjami, da če ne bo kamere na naslovu P. odstranila ona, jo bo odstranil on, nato pa še, da nje in njenega prijatelja čez dva dni ne bo več na tem naslovu. Nasprotni udeleženec je to izrekel v kontekstu in smislu, da bo tudi on zaradi predlagateljičinega nasilnega obnašanja predlagal sodišču oziroma policiji, da predlagateljici, oziroma njenemu prijatelju izreče ukrep prepovedi približevanja. Ni šlo za to, da bi predlagateljici grozil z napadom na zdravje, oziroma življenje, predlagateljica si je vseskozi napačno razlagala pomen besed, ki jih je izrekel nasprotni udeleženec. V konkretnem primeru potrebna stopnja verjetnosti sploh ni izkazana, obravnavani dokazi niti v enem aspektu ne kažejo na nasilje v družini, oziroma da bi nasprotni udeleženec na kakršenkoli način neposredno ogrožal predlagateljico, ampak kažejo na dejstvo, da se predlagateljica dobesedno trudi znebiti nasprotnega udeleženca in ga vreči iz njegove lastne nepremičnine. Sodišče ne more odločiti le na podlagi listin, oziroma zaslišanj, sploh če le-ti ne izkazujejo nedvoumno ogrožajočega nasilja. Nasilje mora biti zagotovo izkazano z določeno stopnjo zanesljivosti, in sicer mora biti vsaj zelo verjetno, o tem je treba sklepati na podlagi dokazov. Predlagateljice z ničemer ni dokazala, da je nasprotni udeleženec že dlje časa izvajal nasilje nad njo, ta trditev je popolnoma izmišljena in dokazno nepodprta. V zapisniku o sprejemu ustne ovadba z dne 19. 7. 2021 so bile navedene laži in neresnična dejstva, sodišče je pavšalno verjelo trditvam predlagateljice, na glavni obravnavi se niso razjasnila sporna dejstva, ki jih bivša zakonca prikazujeta diametralno različno. Predlagateljica je na zaslišanju kot udeleženka izpovedala same laži. Vse grožnje in fizično nasilje je predlagateljica opisovala za nazaj, zaradi časovne komponente se ne morejo upoštevati. Vsa navajanja so brez konkretne časovne, krajevne in vsebinske opredelitve ter brez podkrepitve, s katerimkoli dokazom. Glede dogodka 8. 10. 2021 je potrebno izpostaviti, da ga predlagateljica ni prijavila policiji, iz tega izhaja, da se očitno ni počutila tako ogroženo. Evidentna laž je, da nasprotni udeleženec vsem stanovalcem grozi, predlagateljica se je tudi zlagala, da je nasprotni udeleženec v enem pogovoru omenjal mafijo ter govoril, da bo šlo vse v luft. V zadnjih dogodkih je samo povedal, da bo svoj delež prodal, ker ne vidi več smisla prepirati se okrog teh stvari. Izmišljeno je dejstvo, da se je 14. 11. 2021 nasprotni udeleženec drl na predlagateljico in ji grozil, potem ko naj bi ji poslal SMS, naj umakne avto iz pralnice. Ni rekel, da bo naredil konec, le da bo stvari prodal. Iz izpovedbe priče M. G. nedvomno izhaja, da je bila v odnosu predlagateljice in nasprotnega udeleženca nasilna zgolj predlagateljica, sodišče je popolnoma prezrlo izpoved te priče. Predlagateljica je z lažmi dosegla mnenje CSD, odredbo PP V., oziroma sklep preiskovalne sodnice o prepovedi približevanja predlagateljici. Z dokazom, uradnim zaznamkov o zbranih obvestilih z dne 24. 9. 2021, si sodišče ne bi smelo dodatno ustvarjati predstavo o verodostojnosti vsebini izjav obeh udeležencev. Sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti pomembnih dejstev, zato je sklepalo na podlagi golih indicev, navedb predlagateljice ni potrdila niti ena sama priča. Nasprotni udeleženec je na zaslišanju opisal več njunih srečanj, ki so se zgodila na iniciativo predlagateljice, po 17. 9. 2021, ko je predlagateljica sama prišla v pisarno zaradi dogovora o delitvi premoženja in tako dalje. Večkrat sta se srečala v pisarni, pri čemer sta bila vsaj v enem primeru tudi sama, kar se nanaša na obdobje po naroku 20. 10. 2021, srečanja je na zaslišanju 17. 11. 2021 potrdila tudi predlagateljica. V trenutku pisanja pritožbe, to je 25. 1. 2022 se je v dopoldanskih urah na dvorišču poslovno stanovanjskega objekta na P. predlagateljica samoiniciativno približala nasprotnemu udeležencu na manj kot 30 m, in sicer po oceni nasprotnega udeleženca na okoli 10 m, snemala ga je s telefonom v trenutku, ko je nasprotni udeleženec na dvorišču parkiral svoj avtomobil, iz njega vzel kovček ter odšel v svoje stanovanje. O tem je obvestil svoje pooblaščence in predvideva, da je bil konkretni dogodek namenjen izzivanju in insceniranju nove konfliktne situacije s potvarjanjem dejstev in vzpostavljanjem situacije, v kateri bi nasprotni udeleženec dobil v plačilo globo v višini 300,00 EUR. Takšno samoiniciativno približevanje predlagateljice v neposredno bližino nasprotnega udeleženca na razdaljo okoli 10 m kaže na dejstvo, da predlagateljica sploh ni na kakršenkoli način ogrožena. V konkretni zadevi ne obstajajo konkretni razlogi ogroženosti, ki bi bili z ukrepi po ZPND zmanjšan, odpravljeni oziroma preprečeni, strah ali kakršnakoli ogroženost predlagateljice nista izkazana. Predlagateljica je po prejetju izpodbijanega sklepa le-tega uporabljala za blatenje in obrekovanje nasprotnega udeleženca pred stanovalci poslovno stanovanjskega objekta na P., ki se jih predmetna zadeva zagotovo ne tiče. Izpodbijani sklep je nalepila na zid poslovno stanovanjskega objekta z namenom, da se z njegovo vsebino seznanijo vsi stanovalci. Izkoristila in zlorabila je postopek po ZPND za dosego svojih protipravnih ciljev. Med udeležencema je šlo za običajna nesoglasja, nasilje ni bilo izkazano z nobenim dokazom, z izpodbijanim sklepom je sodišče dejansko skušalo urediti neurejene premoženjske odnose med nekdanjima zakoncema in spore glede načina uporabe skupnega premoženja. Zmotno je torej ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo glede obstoja pogojev za izrek ukrepov po ZPND. V točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa je ocenilo, da je vsaj z minimalno stopnjo verjetnosti izkazano, da je s strani nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice prišlo do zatrjevanega fizičnega, predvsem pa psihičnega nasilja v družini. V tem delu pavšalno navaja sodišče definicijo nasilja v družini, svoje odločitve nikjer ne konkretizira, katero ravnanje nasprotnega udeleženca je označilo za nasilno in zakaj. Brez obrazložitve je zaključilo, da ni bistven vzrok njunega spora tega dne, predlagateljica se je ob prijavi spornega dogodka ter v predlogu evidentno zlagala, saj prepis barke nikakor ni bil vzrok njunega spora. V 16. točki je sodišče zaključilo, da verjame predlagateljičini trditvi, da ji je nasprotni udeleženec grozil s smrtjo 19. 7. 2021, saj je v svoji izjavi 4. 8. 2021, dani na PP ... povedal, da ji je res rekel, da naj ga ne zajebava, da ne bo znorel. Na podlagi celotnega izvedenega dokaznega postopka naj bi se sodišče prepričalo, da je nasprotni udeleženec že predhodno in v času trajanja zakonske zveze vršil nasilje nad predlagateljico, v tem delu sploh ustrezno ne pojasni in ne konkretizira, kako se je prepričalo o nasilju nasprotnega udeleženca, tudi ne pojasni, ali s tem, ko navaja nasilje, misli na psihično ali fizično nasilje. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali je nasprotni udeleženec izvajal psihično ali fizično nasilje in kateri dogodek je bil za sodišče sporen. Nejasna in protispisna je obrazložitev, da je nasprotni udeleženec izvajal agresijo nad predlagateljico, obenem pa se iz obrazložitve ne da razbrati, kaj in kdaj je nasprotni udeleženec sploh naredil narobe. Nejasna in nerazumljiva je ugotovitev sodišča v 25. točki obrazložitve, da navedbe nasprotnega udeleženca, da je tudi predlagateljica izvrševala nasilna dejanja nad njim, ne morejo imeti vpliva, saj ni vložil tovrstnega predloga in se opredelil v vlogo žrtve nasilja v družini. V sklepu je veliko nasprotij, obrazložitev je nekonsistentna, v posledici česar sklepa ni mogoče preizkusiti, saj po eni strani sodišče vztraja, da naj bi bilo pomembno stanje v času spornih dogodkov v septembru, oktobru in novembru 2021, nato v nadaljevanju sledi izpovedbi predlagateljice, ki se v večji meri nanaša na čas pred spornimi dogodki, podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavke 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Nedopusten in nesorazmeren je izrečen ukrep, po katerem se nasprotni udeleženec mora v svoji hiši izogibati določenih prostorov, obenem pa ta omejuje kakovostno upravljanje s to večstanovanjsko stavbo, v njej ima nasprotni udeleženec tudi pisarne in delavnice, cilj predlagateljice je, da na ta način pride do stanovanja in do najemnin. Nasprotni udeleženec se predlagateljici niti nima namena približevati. Omejitev gibanja v njegovi lastni stavbi ga v veliki meri otežuje pri delu in upravljanju tega objekta, otežuje mu bivanje v njegovi lastni stavbi, kar dejansko pomeni, da se mora odseliti iz naslova bivanja. Onemogočen mu je normalen in neoviran dostop do stanovanja. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da oba udeleženca živita v istem objektu, izvajanje ukrepa v praksi ni izvedljivo, razen na način, da se nasprotni udeleženec odstrani s tega naslova. Denarna kazen za primer, če nasprotni udeleženec ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča, je bistveno previsoka, ker prejema mesečno pokojnino 620,00 EUR, določena kazen 300,00 EUR pa predstavlja skoraj polovico njegove mesečne pokojnine, kar je drastična kazen, saj nasprotni udeleženec poleg rednih stroškov potrebuje zdravila, zdravstveno oskrbo in mora skrbeti za stanovanja, ki jih oddajajo v najem, zaradi starosti pa z delom ne more več priti do kakšnega dodatnega zaslužka.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek o storjenih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, o protispisnosti (bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), in kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ker naj bi bili razlogi nejasni in sami s seboj v nasprotju, nista utemeljeni. Po presoji pritožbenega sodišča to ne drži, saj je izpodbijani sklep lahko preizkusilo, sklep vsebuje odločilna dejstva in razloge o teh, med razlogi o odločilnih dejstvih pa ni nikakršnega nasprotja. Očitka o pritispisnosti ni konkretiziral, na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi uradoma.

Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero drugo od tistih bistvenih kršitev, na katere mora paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

6. V skladu z določbo 22.b člena ZPND je predmetni nepravdni postopek predlagalni postopek in ker v tem postopku niso udeležene osebe iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, to pomeni, da sodišče ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti, temveč odloča v okviru trditev in dokaznih predlogov udeležencev.

Iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da nasprotni udeleženec sploh ni odgovoril na predlog predlagateljice, iz podatkov v sodnem spisu tudi ne izhaja, da je nasprotni udeleženec v morebiti kasneje vloženi pripravljalni vlogi podal svojo trditveno podlago v zvezi s trditvami predlagateljice v njenem predlogu, niti iz zapisnikov o dveh opravljenih narokih ne izhaja, da je nasprotni udeleženec podal takšne navedbe. Nasprotni udeleženec dejansko trditev predlagateljice v njenem predlogu ni prerekal in ni podal nikakršnih svojih trditev. Do trditev v predlogu se je opredelil zgolj v svoji izpovedbi, ko je bil zaslišan kot stranka. Izpovedba stranke pa je dokaz, z dokazi se dokazujejo zatrjevana dejstva, ki so sporna, sporna so pa lahko tista zatrjevana dejstva, ki jih nasprotna stranka prereka. Nasprotni udeleženec glede na obrazloženo ni prerekal v predlogu predlagateljice podanih trditev.

7. Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku z izvedbo dokazov (listinskih in zaslišanjem obeh udeležencev in priče) preverjalo utemeljenost v predlogu zatrjevanih dejstev. V točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da je ocenilo na podlagi izpovedb obeh strank in priče ter vsebine listinskih dokazov, da je z minimalno stopnjo verjetnosti izkazano, da je s strani nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice prišlo do zatrjevanega fizičnega, predvsem pa psihičnega nasilja v družini, ki je po prvem odstavku 3. člena ZPND izrecno prepovedano. V točki 11 do vključno 15 in od točke 17 do vključno 23 obrazložitve je povzelo izvedene dokaze in navedlo ugotovitve o pravno odločilnih dejstvih ter v točki 24 obrazložitve zaključilo, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti dokazala, da je še sedaj izpostavljena dalj časa trajajočemu psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek stiske, duševne obremenitve in ogroženosti, ponavljajoče se psihično nasilje pa predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice predlagateljice. Nasprotnemu udeležencu je bila zaradi zadnjih nasilnih dogodkov (dne 19. 7. 2021) izrečena policijska odredba prepovedi približevanja predlagateljici, potrjena in podaljšana ji je bila s sklepom I Kpd 38421/2021 z dne 20. 7. 2021 in ponovno podaljšana s sklepom z dne 31. 7. 2021 do 17. 9. 2021, nasprotni udeleženec pa je prepoved približevanja kršil s sporočili po komunikacijskih omrežjih 1. 9. 2021, 2. 9. 2021, v času veljavnosti prepovedi približevanja in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. V času teka tega postopka pa je 12. 11. 2021 ob srečanju s predlagateljico na hodniku stavbe (v kateri živita vsak zase, nasprotni udeleženec v bivšem skupnem stanovanju, predlagateljica pa v drugem stanovanju v isti stavbi) nasprotni udeleženec na predlagateljico vpil in 14. 11. 2021 poslal SMS s sliko avta v njegovi pralnici in s pripisom, da naj avto takoj umakne, se je pa nanjo tudi drl in izrekel besede, da bo vsega konec in da bo konec z njo.

8. Po presoji pritožbenega sodišča vsi izvedeni dokazi, tudi izpovedba nasprotnega udeleženca, potrjujejo trditve predlagateljice o izvajanju predvsem psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice v dogodku z dne 19. 7. 2021 in nadaljnjih in ob kršitvah prepovedi približevanja, kakor je predlagateljica zatrjevala v predlogu in nasprotni udeleženec teh trditev ni prerekal. 9. S pritožbenimi navedbami pod točko 2 do vključno 6 ″zmotno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo‶, ter pod točko 10 ″glede sorazmernosti ukrepov‶ nasprotni udeleženec podaja svoje trditve in nasprotuje trditvam v predlogu. Vse to so pritožbene novote, ki niso dovoljene (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 v zvezi z 21.a členom ZPND), ker, kot je obrazloženo že zgoraj, nasprotni udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje na trditve v predlogu predlagateljice sploh ni odgovoril in se do teh ni opredelil. 10. Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožbe, da ne gre za nasilje v družini, če kdaj v nesoglasjih med zakoncema pride do fizičnega nasilja. Po presoji pritožbenega sodišča je takšno materialnopravno naziranje pritožbe celo moralno nevzdržno.

11. Sodišče prve stopnje je v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa citiralo določbe 3. člena ZPND in pojasnilo, katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje, v točki 20 obrazložitve izpodbijanega sklepa pa tudi pravilno presodilo, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala, da je s strani nasprotnega udeleženca izpostavljena psihičnemu nasilju in se čuti ogroženo.

12. Pravno zmotno je tudi stališče pritožbe, da mora biti nasilje vsaj zelo verjetno izkazano, saj zadošča le verjetna izkazanost nasilja, ker zaradi nujnosti in hitrosti postopanja v teh zadevah ni mogoče izvajati obsežnejšega in poglobljenega dokaznega postopka. Tudi ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom skušalo urediti neurejene premoženjske razmere in spore glede načina uporabe skupnega premoženja strank, saj po presoji pritožbenega sodišča kaj takega iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.

13. Vse pritožbene navedbe o dogodkih in ravnanju predlagateljice v januarju 2022, to je v času po končanem tem postopku pred sodiščem prve stopnje, so pravno neupoštevne in se pritožbeno sodišče do teh ni opredelilo.

14. Neutemeljeno pritožba zatrjuje tudi nesorazmernost izrečenega ukrepa. Po neprerekanih trditvah v predlogu predlagateljica prebiva v garsonjeri, ki se nahaja v istem objektu kot prejšnje skupno stanovanje udeležencev, v katerem sedaj prebiva nasprotni udeleženec, vendar je garsonjera od stanovanja nasprotnega udeleženca oddaljena 50 m, celoten objekt pa je v solasti obeh udeležencev vsakega do ½. Torej prepoved približevanja stanovanju predlagateljice na manj kot 30 m ne more ovirati nasprotnega udeleženca pri uporabi njegovega stanovanja. Kako naj bi ga izrečena prepoved ovirala pri uporabi drugih prostorov v tem objektu, pa pritožba ne obrazloži. 15. Pritožba neutemeljeno graja tudi določeno višino izrečene denarne kazni za primer nespoštovanja odločitve v točki I. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Predloga predlagateljice, da se mu izreče denarna kazen 500,00 EUR, nasprotni udeleženec ni prerekal (niti v svoji izpovedbi se do predlagane višine denarne kazni ni opredelil), pritožbena navedba o višini njegove pokojnine pa je brez dokazne podpore.

16. Glede na vse obrazloženo je pritožba v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah I. in II. izreka (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND).

17. Čeprav je nasprotni udeleženec v pritožbi navedel, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti, pa odločitve v točkah III. in IV. izreka sklepa sodišča prve stopnje ni konkretizirano izpodbijal. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi odločitvi v teh delih bili obremenjeni s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in v zvezi z 22.a členom ZPND). V točki V. izreka sklepa sodišča prve stopnje pa je bil zavrnjen predlog predlagateljice v presežnem delu, zato v tem delu nasprotnemu udeležencu pritožbeno sodišče ni priznalo interesa za izpodbijanje.

18. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 v zvezi z 22.a členom ZPND tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.