Jedro

Skladno z določilom 1. točke prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP je pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo glede odločitve o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP. Ker pa odločitvi o odstotkih vrnitve predujma upnica ni ugovarjala, je pritožba proti temu delu prvostopenjskega sklepa nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo.

Upravitelju pripada nagrada od tistega dela unovčenega premoženja, ki se razdeli med upnike.

Stečajni upravitelj mora zaradi spoštovanja enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov, stečajni postopek voditi tako, da se stečajna masa kar najmanj obremenjuje z najrazličnejšimi stroški in stroški, ki niso potrebni za izvedbo stečajnega postopka in unovčenja posebne razdelitvene mase.

Izrek

I. Pritožba upnice R. S. se zavrže. II. Pritožbi upnice B. V. d.d. se ugodi in se prvostopenjski sklep a) v izpodbijani 1.3. točka izreka spremeni tako, da se ugovoru (iz 4. točke) tega upnika zoper nagrado ugodi in se v zvezi s tem; b) v izpodbijani 3.2. točka izreka spremeni tako, da se sorazmerni del nadomestila upravitelja za razdelitev posebne mase odmeri: v višini 1.361,66 EUR, 20% DDV 266,33 EUR, nadomestilo z vključenim DDV 1.597,99 EUR; predlog za odmero višjega nadomestila pa se zavrne.

Obrazložitev

Uvod

1. a) V načrtu prve in končne razdelitve posebne razdelitvene mase, objavljenem dne 9. 5. 2012 (redna št. 99, v nadaljevanju Načrt), je stečajni upravitelj pod zaporedno št. 5 v rubriki strošek, med drugim predvidel, da se predlagateljici stečajnega postopka Republiki Slovenija vrne le 85% predujma od nakazanega zneska 3.314,50 EUR.

Proti temu Načrtu je upnica Republika Slovenija (Davčni urad iz Kočevja) vložila pravočasen ugovor in v njem navedla, da je kot predlagateljica predmetnega stečajnega postopka založila za 20,00 EUR višji predujem, kot izhaja iz izpodbijanega Načrta.

b) V istem Načrtu (redna št. 99) je med drugim navedeno, da znaša znesek kupnine, dosežen z unovčenjem posebne mase, 30.500,00 EUR (2. točka Načrta), nadomestilo upravitelja za unovčenje tega premoženja pa 3.050,00 EUR.

V ugovoru, ki ga je proti temu Načrtu vložila upnica B. V. d.d., pa je v 4. točki navedla, da je upravitelj v načrtu predvidel previsoko nagrado zase, saj jo je obračunal od unovčene, ne pa od razdelitvene mase.

Izpodbijani sklep

2. a) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru prve upnice v celoti ugodilo in kot stroške predujma upoštevalo še omenjenih 20,00 EUR, tako da predvideni strošek za vračilo predujma znaša 85% od zneska 3.434,50 EUR in sicer 2.919,32 EUR.

b) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru druge upnice B. V. delno ugodilo (1.2. točka izreka sklepa), v tistem delu, ki se nanaša na zatrjevano previsoko odmerjeno nagrado stečajnemu upravitelju pa je ugovor zavrnilo (1.3. točka izreka).

Pritožbi upnikov

3. Proti izpodbijanemu sklepu sta pravočasni pritožbi vložila (1) Republika Slovenija (Davčni urad iz Kočevja) in (2) B. V. d.d.. Prva upnica se pritožuje proti 1.1. točki izreka in meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker ji je v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase priznalo le 85% priznanih stroškov predujma v višini 3.454,50 EUR, saj bi ji glede na višino razdelitvene mase moralo priznati 100% teh stroškov.

4. Druga upnica pa prvostopenjski sklep izpodbija v tistem delu, v katerem je sodišče prve stopnje njen ugovor proti nagradi stečajnega upravitelja za unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase zavrnilo (1.3. točka izreka) in v tistem delu, v katerem je stečajnemu upravitelju odmerjalo nadomestilo od unovčene mase, ne pa od posebne razdelitvene mase (3.2. točka izreka).

5. Prva upnica predlaga, naj se ji priznajo stroški predujma v znesku 3.434,50 EUR, druga upnica pa, naj pritožbeno sodišče njenemu ugovoru ugodi in stečajnemu upravitelju prizna za unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase le 1.331,66 EUR.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba prve upnice je nedovoljena, pritožba druge upnice pa je utemeljena.

K zavrženju pritožbe prve upnice

7. Stečajni upravitelj je sodišču predlagal izdajo sklepa, s katerim potrdi načrt prve in končne razdelitve posebne razdelitvene mase (redna št. 99). Proti načrtu prve razdelitve posebne razdelitvene mase lahko ugovarja vsak upnik (deseti odstavek 371. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 364. člena istega zakona). V Načrtu (redna št. 99) je stečajni upravitelj predlagal, naj se pritožnici vrne 85% predujma od zneska 3.314,50 EUR. Proti odločitvi o odstotkih vrnitve predujma upnica ni ugovarjala (glej drugi odstavek 1.a. točke te obrazložitve in primerjaj vsebino ugovora z dne 16. 5. 2012 – redna št. 101).

8. Skladno z določilom 1. točke prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP je pritožbo proti sklepu o razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo glede odločitve o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP. Ker pa odločitvi o odstotkih vrnitve predujma upnica ni ugovarjala, je pritožba proti temu delu prvostopenjskega sklepa nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K odločitvi o pritožbi druge upnice

9. V 4. točki ugovora (redna št. 103) je upnica navedla, da „je v načrtu prednostne razdelitve stečajni upravitelj upošteval previsoko odmerjeno nagrado (nadomestilo) za unovčenje in razdelitve posebne mase“, saj je kot osnovo za izračun vzel znesek kupnine v višini 30.500,00 EUR, čeprav bi moral kot osnovo za izračun vzeti višino tistega unovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve.

10. S 1.3. točko izreka izpodbijanega sklepa (redna št. 116) je sodišče prve stopnje, kot rečeno, ta del upničinega ugovora zavrnilo. Ob sklicevanju na določilo 7. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS št. 91/2008 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik) je ugotovilo, da znaša znesek unovčenega premoženja 30.500,00 EUR, sklicujoč se na sklep VSL Cst 201/2011 pa priznalo upravitelju nagrado v višini 3.050,00 EUR, kar predstavlja 10% vrednosti zneska unovčenega premoženja.

11. Drži pritožbena trditev, da skladno z določilom 3. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP pripada upravitelju nagrada oziroma nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne in posebne stečajne mase v sorazmerju z višino tistega zneska, ki je predmet razdelitve. Enako določilo vsebuje tudi 2. točka 7. člena omenjenega Pravilnika. To pomeni, da pripada upravitelju nagrada od tistega dela unovčenega premoženja, ki se razdeli med upnike. Zato se pritožnica pravilno sklicuje na novejšo sodno prakso, zavzeto v sklepu VSL Cst 257/2012, čeprav je isto sodišče v svojem poprejšnjem sklepu Cst 201/2011 z dne 31. 8. 2011 zavzelo drugačno stališče. Stečajni upravitelj mora namreč, kot pravilno opozarja pritožnica, zaradi spoštovanja enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov, stečajni postopek voditi tako, da se stečajna masa kar najmanj obremenjuje z najrazličnejšimi stroški in stroški, ki niso potrebni za izvedbo stečajnega postopka in unovčenja posebne razdelitvene mase. Kljub situacijam, ko se v določenih primerih stečajni upravitelj ne more izogniti potrebnim stroškom pri unovčenju premoženja, bi praksa, kakršna je razvidna iz sklepa Cst 201/2011, nedvomno imela za posledico ekstenzivno trošenje sredstev, namenjenih za oblikovanje posebne razdelitvene mase.

12. Ker je iz končnega načrta prve in končne razdelitve posebne razdelitvene mase (redna št. 114) razvidno, da znaša znesek posebne razdelitvene mase 13.316,62 EUR, je pritožbeno sodišče v tem delu utemeljenemu ugovoru upnice ugodilo in prvostopenjski sklep v izpodbijani 3.1. in 2.3. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru proti nagradi ugodilo in je stečajnemu upravitelju upoštevajoč prvi odstavek 7. člena Pravilnika odmerilo nagrado v višini 10% od tega zneska, to je 1.331,66 EUR, z 20% DDV pa 1.597,99 EUR. Glede na navedeno je predlog za priznanje višje nagrade kot neutemeljen zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).