Jedro

Toženec Ministrstvu za javno upravo ni dal pooblastila za podpis pogodbe in ga pozneje tudi ni odobril, zato ga ne veže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka in IV. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 125335/2009 z dne 8. 9. 2009 za znesek glavnice v višini 19.970,81 EUR in znesek 2.131,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo 5. 11. 2009 do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 31,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2009 dalje do plačila. S sodbo pa je v preostalem delu zahtevka, za plačilo glavnice v znesku 6.073,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 8. 2009 in izvršilnih stroškov v višini 9,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2009 dalje, sklep o izvršbi razveljavilo ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Hkrati je tožencu naložilo, da mora tožnici plačati njene pravdne stroške v višini 1.334,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka sodbe se pritožuje tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku v delu, ki je bil zavrnjen, ugodi. Ugotavlja, da veljavnost Krovne pogodbe, ki jo je sklenila z Ministrstvom za javno upravo (v nadaljevanju – MJUP), ni sporna. Sporno in nerazrešeno je stanje, ko je tožnica, na podlagi Dodatka številka 1 h Krovni pogodbi z dne 9. 3. 2009 svojo storitev zavarovanja nudila podpisnikom Krovne pogodbe. Razlog za podaljšanje zavarovanja oziroma podpisa dodatka h Krovni pogodbi za obdobje od 1. 3. 2009 do 30. 6. 2009 je jasno napisan v prvem členu Dodatka (da bi imeli državni organi zagotovljeno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov po poteku veljavnosti Krovne pogodbe). V Dodatku je tudi zapisano, da je na osnovi sklepa vlade z dne 21. 8. 2001 v teku izvedba oddaje skupnega naročila za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov, ki ne bo zaključen pred prenehanjem veljavnosti Krovne pogodbe. Gre za jasno in nedvoumno ugotovitev, da se Krovna pogodba lahko podaljša skladno z določili Zakona o javnem naročanju (1) (v nadaljevanju ZJN-2). Za sklenitev Krovne pogodbe je MJUP imel pooblastilo Vlade, dodatek h Krovni pogodbi je bil podpisan 16. 2. 2009, torej še v času, ko je Krovna pogodba veljala. Če je veljala in jo je podpisala pogodbena stranka, ki je tako pooblastilo imela, tožnica ni mogla niti podvomiti, da v času veljavnosti Krovne pogodbe podpisnik pogodbe nima pooblastila za sklenitev dodatka k njej. Toženec ni zavrnil storitev zavarovanja, v zavrnitvi računa z dne 28. 4. 2010 je le navedel, da ni podal pooblastila za sklenitev (dodatka), zato k temu razmerju ni zavezan in je tožnici vrnil nepodpisane dodatke k zavarovalnim policam. Ni navedel, da njenih storitev ne sprejema. Tožnica mu zato ni mogla enostransko odpovedati zavarovanja. Če bi prišlo do škodnega dogodka, bi, čeprav toženec računa ni plačal, svojo obveznost, ki jo je sprejela na podlagi Krovne pogodbe in na podlagi Dodatka št. 1 k tej pogodbi, morala izpolniti. Ker je izrek o stroških vezan na izid pravde, se posledično pritožuje tudi zoper njega.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku ostaja sporen le še zahtevek tožnice za plačilo zavarovalnih premij za obdobje od 1. 3. 2009 do 30. 6. 2009, po računu št. 014933/2009 za znesek 6.073,12 EUR, katerega plačilo je toženec zavrnil. 6. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožnica do plačila tega računa ni upravičena, ker [1] toženec Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi ni podpisal, [2] za sporno obdobje ni obstajal sklep Vlade, [3] toženec za podpis Dodatka št.1 h Krovni pogodbi MJUP ni pooblastil in njenega podpisa naknadno tudi ni odobril. 7. Tožnica v pritožbi vztraja, da ima podlago za zahtevano plačilo v podpisanem Dodatku h Krovni pogodbi, ki veže toženca.

8. Odločilno vprašanje je zato, ali je bil MJUP, ki je podpisal Krovno pogodbo št. 3111-UDZAV-36/2006/2007-287 (v nadaljevanju Krovna pogodba), za katero je imel pooblastilo naročnikov (tudi toženca), pooblaščen tudi za podpis (Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi in, ali je toženec, čeprav ni podpisal dodatkov k sklenjenim osnovnim zavarovalnim policam, dolžan plačati (na njihovi podlagi) zaračunano zavarovalno premijo (tožnica je tožencu poslala v podpis dodatke k zavarovalnim policam, da se zavarovanje po sklenjenih osnovnih zavarovalnih policah podaljša do 30. 6. 2009 na podlagi „Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi“, s katerim je bilo dogovorjeno podaljšanje veljavnosti Krovne pogodbe za obdobje od 1. 3. 2009 do 30. 6. 2009).

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, [1] da je tožnica sklenila Krovno pogodbo 23. 2. 2007 z MJUP kot naročnikom za naročnike, posebej navedene v prilogi 1 (med drugim tudi za toženca), [2] da je MJUP po pooblastilu Vlade izvedel javno naročilo za izvajanje storitve zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov za potrebe državnih organov po odprtem postopku za potrebe naročnikov (tudi toženca), [3] da je tožnica prevzela izvajanje storitev zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov za potrebe državnih organov, [4] da je bila pogodba sklenjena za določitev pogojev izvajanja storitev zavarovanja premoženja in premoženjskih interesov za potrebe državnih organov, za določitev pogojev plačila in garancije, [5] da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da bo tožnica z vsakim posameznim organom na podlagi te pogodbe sklenila samostojno zavarovalno pogodbo – polico, v kateri bo opredelila vrsto zavarovanja in višino zavarovalne premije po posamezni vrsti, [6] da je bila Krovna pogodba sklenjena za dobo 24-tih mesecev z zavarovalnim jamstvom od 1. 3. 2007 do 28. 2. 2009, [7] da je MJUP 9. 3. 2009 podpisal Dodatek št. 1 h Krovni pogodbi, s katerim je bilo zavarovanje podaljšano do 30. 6. 2009, [8] da za to obdobje (od 1. 3. 2009 do 30. 6. 2009) Vlada ni sprejela sklepa, s katerim bi podaljšala javno naročilo, [9] da toženec za podpis dodatka h Krovni pogodbi MJUP ni pooblastil, [10] da toženec ni podpisal dodatkov k že, na podlagi Krovne pogodbe, sklenjenim zavarovalnim pogodbam (podaljšanje do 30. 6. 2009), ki ga je tožnica poslala v podpis na podlagi sklenjenega Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi, [11] da toženec tudi naknadno dodatka h Krovni pogodbi ni odobril in, [12] da je toženec zavrnil plačilo premij, zaračunanih na podlagi (nepodpisanih) dodatkov k zavarovalnim pogodbam za obdobje od 1. 3. 2009 do 30. 6. 2009. 10. Pritožbeno sodišče soglaša z zavzetim sodišča prve stopnje in se pridružuje njegovim razlogom. Pritožbene trditve v njegovo pravilnost ne vzbujajo dvomov. Zmotno je prepričanje tožnice, da dejstvo, da je MJUP imelo pooblastilo za podpis Krovne pogodbe, pomeni, da je imelo pooblastilo tudi za podpis dodatka, ki veže tudi toženca. Protispisne so tožničine trditve, da je MJUP dodatek podpisal 16. 2. 2009, torej še v času veljavnosti Krovne pogodbe, za katero je imel tudi pooblastilo toženca. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil dodatek podpisan 9. 3. 2009 (po prenehanju veljavnosti Krovne pogodbe), kot sta v postopku pred sodiščem prve stopnje navajali obe pravdni stranki in kot je razvidno tudi iz podpisanega Dodatka št. 1 k h Krovni pogodbi. Sicer pa pritožnica tudi sama v pritožbi najprej navaja, da je bil dodatek sklenjen 9. 3. 2009, v nadaljevanju pa kot datum sklenitve navede 16. 2. 2009 (datum ponudbe tožnice). Posledično je neutemeljeno prikazovanje tožnice: „ da ni mogla podvomiti, da v času veljavnosti Krovne pogodbe podpisnik pogodbe nima pooblastila za sklenitev takega dodatka“.

11. Dodatek št. 1 h Krovni pogodbi je samostojna pogodba, kar pomeni, da bi MJUP za njegov podpis moral imeti toženčevo pooblastilo. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje MJUP takega pooblastila ni imel, toženec pa pogodbe pozneje tudi ni odobril. 12. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (73. člen OZ). Sklenjen Dodatek št. 1 h Krovni pogodbi toženca torej ne zavezuje.

13. Tožnica bi bila do plačila upravičena, če bi zanj imela podlago v veljavno sklenjenih zavarovalnih pogodbah. Očitno se je zavedala, da mora urediti podaljšanje zavarovalnih pogodb z naročniki, sicer dodatkov k sklenjenim zavarovalnim pogodbam ne bi poslala tožencu v podpis.

14. Sklep Vlade z dne 21. 8. 2008, naveden v Dodatku št. 1 h Krovni pogodbi, na katerega se tožnica sklicuje, se nanaša na novo javno naročilo (tožnica na njem ni bila ponovno izbrana) in ne na podaljšanje zavarovanja v spornem obdobju. Če s pritožbenim sklicevanjem na možnost podaljšanja Krovne pogodbe, skladno z določili ZJN-2, meri na določbo 2. točke 6. odstavka 29. člena ZJN-2, ki pod posebnimi pogoji omogoča, da naročnik z že izbranim ponudnikom sklene novo pogodbo o oddaji javnega naročila, ji je treba povedati, da je v zvezi s tem že sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče (12. točka obrazložitve) (2). Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni sporna veljavnost Dodatka št. 1 k sklenjeni Krovni pogodbi, temveč, ali pogodba toženca veže. 15. Razlog za sklenitev Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi (pritožbena trditev, da je bil razlog za podaljšanje veljavnosti Krovne pogodbe, da bi imeli Državni organi zagotovljeno zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov) ni pomemben, saj se v predmetnem sporu ne ugotavlja veljavnost podpisanega Dodatka št. 1 h Krovni pogodbi. Nepomembno je tudi, ali bi bila tožnica, v primeru nastopa zavarovalnega primera v spornem obdobju (tožnica ni trdila, da je do njega prišlo), dolžna izplačati zavarovalnino ali ne. Hipotetično prikazovanje tožnice, da bi v takem primeru bila dolžna plačati zavarovalnino, čeprav toženec računa ni plačal, ker je svojo obveznost sprejela na podlagi Krovne pogodbe in dodatka k njej, pa presega okvire predmetnega spora.

16. Tožnica nepravilnost stroškovne odločitve veže na nepravilno odločitev o glavni stvari, ki pa je ni uspela izpodbiti.

17. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni materialnih in procesnih kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu (III. točka in IV. točka izreka sodbe) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Tožnica s pritožbo ni uspela in ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Ur. l. RS, št. 128/2006 in nadaljnji.

(2) Gornja določba ni uporabljiva glede na odsotnost pooblastila...in izostanek podpisanih zavarovalnih polic.