Jedro

Iz lastninjenja premoženja po ZZ se v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZZ izloči lahko premoženje, ki v obdobju iz 57. člena tega zakona ni služilo oz. ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 57. člena zakona o zadrugah (ZZad - Ur. l. RS št. 13/92 in 7/93) med drugim določila, da pri lastninskem preoblikovanju zavezanca imajo pravico sodelovati zadružni upravičenci ... ter da se iz lastninjenja zavezanca izloči premoženje, ki se nanaša na klet ..., v preostalem pa se zahtevek zavezanca za izločitev dela premoženja zavrne. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka zahtevku zavezanca za izločitev dela premoženja iz lastninjenja ugodila glede premoženja, ki se nanaša na klet ... in sicer na podlagi 3. odst. 62. čl. ZZad, ker gre za premoženje, ki ne služi in tudi ni služilo osnovni dejavnosti zavezanca, to je proizvodnji vina, temveč je služilo in še služi kot skladišče za shranjevanje stanovanjskih prikolic, gum itd. Gre za dejavnost, pri kateri zadružni upravičenci s tem, ko so oddajali grozdje zavezancu, niso sodelovali.

Tožnik, ki ima po izpodbijani odločbi status zadružnega upravičenca, v tožbi dejansko izpodbija 2. točko odločbe v delu, ki iz lastninjenja izloča premoženje, ki se nanaša na klet ... navaja, da navedena klet predstavlja tako po svoji gradbeni zasnovi kot po namembnosti in funkcionalnosti tipičen kmetijski objekt, to je vinsko klet. Kasnejša uporaba oziroma način uporabe tega objekta v procesu lastninjenja po 57. členu ZZad in uporabi 3. odstavka 62. člena ni pomemben. Uporaba navedenega objekta za namene skladiščenja gum, prikolic in ostalega je le odraz slabega gospodarjenja z objektom. Tožnik ima pravni in dejanski interes, da postane ta objekt zadružna last in da se ga vrne zadružnim upravičencem. Predlaga, da se v tem delu izpodbijano odločbo odpravi in se v novem postopku ugotovi resnično dejansko stanje.

Na tožbo je odgovorila le tožena stranka, ki navedbe v tožbi prereka iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz tožbenega zahtevka smiselno izhaja, da tožnik v postopku lastninjenja izpodbija izločitev premoženja, ki se nanaša na klet ... Sodišče meni, da tožnik nima prav, ko trdi, da je tožena stranka napačno uporabila zakon, ko je navedeno premoženje (klet) izločila iz lastninjenja z obrazložitvijo, da to premoženje (klet) ne služi in tudi ni služilo osnovni dejavnosti zavezanca, to je proizvodnji vina. Po mnenju sodišča je potrebno 3. odstavek 62. člena ZZad razlagati v povezavi z vsemi ostalimi določbami tega zakona, ki urejajo lastninjenje in pri tem tudi upoštevati sam namen lastninjenja, ki ga ta zakon posebej ureja za zadružne upravičence, ki so od 1.1.1986 do 31.12.1990 na podlagi pogodb oziroma poslovno sodelovali s podjetji iz seznama ZZ. Navedena določba 62. člena ZZad določa, da se iz lastninjenja lahko izloči premoženje podjetja, ki ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Po mnenju sodišča je to zakonsko določbo, glede na že prej navedeno, potrebno razlagati restriktivno, kar pomeni, da se lahko izloči iz lastninjenja premoženja, ki v obdobju navedenem v 57. členu zakona, kot in tudi v času lastninjenja ni služilo oziroma ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti. Tožnik v tožbi ne zanika ugotovitve tožene stranke, da je v obdobju po 1.1.1986 zavezanec to klet uporabljal kot skladišče za shranjevanje počitniških prikolic, gum in podobnega, ne pa za shranjevanje vina v čigar namen je bila klet zgrajena. Glede na navedeno, se sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke, ki se je o tem vprašanju odločila na podlagi prostega preudarka.

Ker tožbeni zahtevek ni utemeljen, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uproabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/91).