Jedro

Stranki se sicer lahko dogovorita, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Takšen je bil dogovor v tej zadevi, saj sta stranki dogovorili obročno plačilo. Obveznost zavarovalnice plačati odškodnino je nastala že na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.

Samo dejstvo, da je zavarovateljica zamujala s plačilom prvega obroka premije, ni razlog za to, da bi tožena stranka ne bila dolžna plačati odškodnine. Obveznost zavarovalnice preneha, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti, če ta zapade po sklenitvi pogodbe. Vendar preneha obveznost zavarovalnice šele v 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročen opomin zavarovalnice s priporočeno pošto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba v točkah II in III izreka potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede plačila odškodnine na temelju zavarovalne pogodbe.

2. Ker tožena stranka ni vložila pritožbe zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, bo sodišče najprej povzelo dejansko stanje, kot ga je ugotovila prvostopenjska sodba.

3. Tožeča stranka je bila kot leasingodajalka lastnica motornega vozila D. L. z reg. št. 000. Pogodbo o leasingu je sklenila s P. R. M. s. p. kot zavarovalko. Zavarovanec iz te pogodbe pa je bil leasingodajalec, ki je v tem sporu tožeča stranka.

4. Zavarovalna pogodba je bila sklenjena 21. 6. 2013. V njej sta stranki kot začetek zavarovanja dogovorili 30. 6. 2013 ob 24:00 uri. Pogodbeni stranki sta dogovorili obročno plačilo premije v 6 obrokih. Tožena stranke je račun za plačilo prvega obroka izdala 2. 7. 2013, zapadel je ta obrok 10. 7. 2013. Kot sestavni del pogodbe so veljali tudi Splošni pogoji (v nadaljevanju: SP).

5. Tožena stranka je prvi opomin za plačilo prvega obroka premije poslala šele s pismom z dne 12. 8. 2013 in ga ni poslala s priporočeno pošiljko.

6. P. R. M. je 27. 8. 2013 trčila v drevo, na vozilu je nastala popolna (totalna) škoda. Prvi obrok premije je plačala 28. 8. 2013. 7. P. R. M. je od tožene stranke zahtevala povrnitev škode na temelju zavarovalne pogodbe. Tega je tožena stranka zavrnila. V pravdnem postopku pa je zahtevek uveljavljala zavarovanka in ne zavarovalka.

8. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo (točki II in III izreka prvostopenjske odločbe) navedla, da se naj bi pogodbeni stranki v tej zadevi dogovorili, da bo plačilo premije (vsaj prvega obroka) vplivalo na začetek zavarovalnega kritja po kasko zavarovanju. V skladu z 1. odstavkom 25. člena Splošnih pogojev (tožene stranke; v nadaljevanju: SP) se naj bi zavarovalno kritje začelo po izteku 24. ure tistega dne, ko je bila plačana premija. Ker premija ni bila plačana, zavarovalnega kritja še ni bilo. V skladu s 1. odstavkom 27. člena SP mora zavarovalec plačati prvo ali enkratno premijo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Plačilo premije na temelju računa, kjer se običajno določi rok plačila, se naj bi pri plačilu prve premije štelo za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Opustitev plačila premije naj bi torej povzročilo nastop pravne posledice po 1. odstavku 937. člena OZ. Skladno z zavarovalno polico se naj bi šteli kot sestavni del pogodbe obračuni premij, pogoji, klavzule in dodatki, ki veljajo za sklenjena zavarovanja, ne pa tudi opomini in knjigovodske kartice.

9. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 353. člena ZPP.

10. Spor se vodi glede začetka nastanka obveznosti tožene stranke (zavarovalnice), da poravna škodo. Tožena stranka v bistvu uveljavlja, da ji ni treba plačati odškodnine iz zavarovalne pogodbe zato, ker zavarovalka do škodnega dogodka še ni plačala premije.

11. Tožena stranka je dolžna plačati zahtevani znesek in je zato njena pritožba neutemeljena. V času prometne nezgode je namreč obveznost tožene stranke za plačilo odškodnine že obstajala od 30. 6. 2013 od 24:00 naprej, glede na dogovor v zavarovalni pogodbi, in glede na to, da SP temu niso nasprotovali.

12. Pritožbeno sodišče v sklenjeni pogodbi ni nikjer našlo določbe, ki bi kazala na to, da sta se stranki dogovorili, da se bo obveznost zavarovalnice za plačilo odškodnine začela šele po plačilu prvega obroka zavarovalne premije. Pritožba za takšno trditev tudi sicer ne navaja prav nobenega mesta v zavarovalni pogodbi sami, ki naj bi vseboval takšno določilo.

13. 1. odstavek 25. člena SP ni pravni temelj za to, da bi bil začetek zavarovanja kdaj kasneje kot 30. 6. 2013. Stranki se sicer lahko dogovorita, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe (1. odstavek 937. člena OZ). Stranki se lahko dogovorita tudi, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 937. člena OZ). Takšen je bil dogovor v tej zadevi, saj sta stranki dogovorili obročno plačilo. Obveznost zavarovalnice plačati odškodnino je nastala že na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. To pa je bil 30. 6. 2013 ob 24:00. 14. Pravna ureditev v 1. odstavku 25. člena SP (tožene stranke) temu ni nasprotovala in je bila jasna: „... zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana.“ Tako je veljalo, le „Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače …“. V tej konkretni zadevi pa je bilo prav dogovorjeno drugače: zavarovanje se je začelo 30. 6. 2013 ob 24:00. 15. Tudi 1. odstavek 27. člena SP ne nasprotuje temu, da bi obveznost zavarovalnice na plačilo odškodnine v primeru škodnega dogodka nastala že s 30. 6. 2013 ob 24.00. 16. Res je bilo v 1. odstavku 27. člena SP določeno, da mora zavarovalec plačati prvo ali enkratno premijo ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Plačilo premije na temelju računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določil rok plačila, se naj bi pri plačilu prve premije štel za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Ta odstavek pa se nanaša le na plačilo prve ali enkratne premije.

17. Stranki zavarovalne pogodbe sta se dogovorili za plačilo premije v obrokih. To je urejal 2. odstavek 27. člena SP in ne 1. odstavek 27. člena SP. Iz 2. odstavka 27. člena SP je bilo jasno razvidno dvoje: dogovor o plačilu v obrokih je mogoč, saj 2. odstavek 27. člena SP zgolj ureja podrobnosti glede plačila v obrokih. Poleg tega 2. odstavek 27. člena SP ne odlaga dolžnosti plačila odškodnine (ki jo ima zavarovalnice) do plačila prvega obroka ali kakorkoli drugače. 18. Tudi samo dejstvo, da je zavarovateljica zamujala s plačilom prvega obroka premije, ni razlog za to, da bi tožena stranka ne bila dolžna plačati odškodnine. Obveznost zavarovalnice preneha, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti, če ta zapade po sklenitvi pogodbe. Vendar preneha obveznost zavarovalnice šele v 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročen opomin zavarovalnice s priporočeno pošto (3. odstavek 937. člena OZ).

19. Tožena stranka je poslala opomin 12. 8. 2013, vendar celo niti ne s priporočeno pošto. Ne glede na vse to pa je tožena stranka v vsakem primeru pravočasno plačala prvi obrok zavarovalne premije, saj bi tridesetdnevni rok iztekel šele v sredini septembra 2013. Zavarovalka pa je plačala prvi obrok premije že precej prej, namreč 28. 8. 2013. 20. Pritožba ima sicer nedvomno prav, da sestavni del pogodbe nista bila opomina in niso bile knjigovodske kartice. Kot listine pa so dokazno sredstvo. Kot takšne jih je prvostopenjsko sodišče uporabilo. Z njimi se tožeči stranki uspel dokaz, da si je tudi sama tožena stranka prvotno razlagala pogodbo tako kot sodišče v prvostopenjski sodbi. Ta dokaz je bil izveden pravilno, sam po sebi pa niti ni bil odločilen.

21. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Povrnitev pritožbenih stroškov lahko zahteva le stranka, ki uspe s pritožbo (1. odstavek 154. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.