Jedro

Ker lokacijski načrt kot veljaven prostorski akt, določa tudi odmike objektov od parcelne meje, se tožnik glede odmikov ne more uspešno sklicevati na odlok o prostorskih ureditvenih pogojih.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Radlje ob Dravi občini Radlje ob Dravi - sedaj stranki z interesom, izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta in sicer industrijske stavbe in skladišča ter stavbo s pisarnami in poslovnimi prostori na zemljišču parc. št. 457/6, 457/8 in 457/17, k.o. ..., pod določenimi pogoji, ki jih tudi navaja. V svoji obrazložitvi navaja, da je investitorica, občina Radlje ob Dravi dne 20. 5. 2011 vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za mrežni podjetniški inkubator 2 - Radlje na navedenem zemljišču. K svoji vlogi je priložila tudi dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja št. J-08/11, ki ga je maja 2011 izdelal A. d.o.o.. Navedeno zemljišče leži v obrtno industrijski coni Radlje, v občini Radlje ob Dravi, kar izhaja iz kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Radlje ob Dravi. Območje predvidene gradnje se ureja s prostorskim izvedbenim načrtom in sicer z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi (LN) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi. Po lokacijskem načrtu je osnovna funkcija območja proizvodno skladiščna. Iz lokacijskih podatkov in grafičnega dela projektne dokumentacije je razvidno, da gre za gradnjo poslovno-storitvenega objekta znotraj območja lokacijskega načrta. Upravni organ ugotavlja, da je predvidena gradnja v celoti skladna z določbami lokacijskega načrta. Nato organ navaja podatke o izdelovalcih projekta, podatke o pridobljenih soglasjih, podatke o projektu, kot tudi, da so bile plačane dajatve in prispevki, določeni z zakonom. Investitorica pa je tudi lastnica zgoraj navedenih nepremičnin, zato je izkazana tudi njena pravica graditi. Z nameravano gradnjo je bil seznanjen tudi B. - sedaj tožnik. Na ustni obravnavi dne 28. 6. 2011 je povedal, da je odmik predvidenega objekta 1,5 m od njegove parcelne meje premajhen in da bo izkop in temeljenje objekta posegalo tudi na njegovo zemljišče. Imel je tudi pripombo glede višinskih razlik in je menil, da bo predlagani objekt nižji od njegovega zemljišča ter se bo zato posegalo tudi na njegovo posest in jo s tem degradiralo. Pozvan je bil, da za svoje trditve predloži dokaze. Dne 15. 7. 2011 je poslal dopis, katerega priloga je bilo mnenje kmetijske svetovalne službe, dne 5. 8. 2011 pa je poslal še mnenje predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije V dopisu z dne 15. 7. 2011 je navedel, da se z odmikom objekta 1,5 m ne strinja in da je treba poleg veljavnega lokacijskega načrta upoštevati tudi 22. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Radlje ob Dravi (Odlok o PUP), ki jasno določa, da mora biti najmanjši medsebojni odmik tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali naravo sosednjih parcel in, ki določa 4-metrski odmik od meje gradbene parcele oziroma za manjši odmik zahteva soglasje mejaša. Navedel je tudi, da soglasja ne daje, ker bo pri nameravani gradnji njegova parcela pol dneva brez sončne svetlobe. Te pripombe so bile poslane tudi investitorici, ki se je do pripomb pisno opredelila z dopisom z dne 19. 9. 2011. Organ ugotavlja, da nameravano gradnjo ureja prostorski izvedbeni načrt, to je lokacijski načrt (LP). Le-ta je bil sprejet na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1). V skladu s 97. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ostanejo v veljavi do izvedbe posegov v prostor, ki so z njimi načrtovani; spreminjajo in dopolnjujejo pa se po postopku, kot je predpisan za sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta, ki je podlaga za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja, je občinski svet sprejel z Odlokom na svoji 5. redni seji dne 18. aprila 2011 in ga objavil v MUV dne 14. 5. 2011 ter je Odlok pričel veljati naslednji dan po objavi. Ker gre torej za območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se gradbeno dovoljenje izda v skladu z določbami tega prostorskega akta in je ta prostorski akt podlaga za odločanje o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju organ podaja svoje odgovore na tožnikove pripombe. Glede tožnikove navedbe v zvezi z odmikom nameravane gradnje od njegove parcele organ navaja, da iz grafičnega dela lokacijskega načrta izhaja, da je določen odmik 1,5 m od sosednje meje in je zato predlagani poseg v skladu z lokacijskim načrtom, ki soglasja sosedov ne določa. Tožnik se torej glede odmika sklicuje na napačno pravno podlago, saj je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja lokacijski načrt in ne Odlok o PUP. Tožnik v postopku, razen navedenih mnenj, tudi ni predložil nobenih dokazil v zvezi s svojimi navedbami, da bo nameravana gradnja povzročila osenčenje njegove parcele, zato njegove navedbe v zvezi z osenčenjem niso utemeljene. Po navedenem organ ugotavlja, da je predvidena gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ki ureja predmetno območje in da so izpolnjeni tudi vsi drugi pogoji iz 66. člena ZGO-1. Zato je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V svoji obrazložitvi navaja, da je pri izdaji gradbenega dovoljenja treba preveriti pogoje iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V obravnavani zadevi se območje nameravane gradnje ureja z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi (LN). Le-ta je bil sprejet z namenom ureditve poslovne cone in prav zadnja sprememba predvideva možnost gradnje podjetniškega inkubatorja v severnem delu ureditvenega območja veljavnega LN. Izpolnjeni so vsi pogoji iz LN, kar je prvostopenjski organ pravilno ugotovil in tudi podrobno utemeljil. Zato se drugostopenjski organ pridružuje mnenju prvostopenjskega organa, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1 in torej pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika pritožbeni organ pojasnjuje, da je imel tožnik v postopku pred organom prve stopnje status stranskega udeleženca in da lahko nameravani gradnji ugovarja samo v okviru pogojev, predpisanih z veljavnim izvedbenim prostorskim aktom in da ne more uspeti s pritožbenimi ugovori o nestrinjanju s pogoji gradnje, ki je dovoljena na podlagi LN. Z zadnjo spremembo LN je prišlo do spremembe v ureditveni situaciji prav v S delu območja LN, t.j. v tistem delu, ki se nanaša tudi na parc. št. 456, ki je v lasti pritožnika; del parc. št. 456 je namreč že ves čas zajet z LN. Zato pritožbeni organ ugotavlja, da je nameravana gradnja odmaknjena 1,5 m (kot je predvideno s prostorskim aktom) samo od parcelne meje, ne pa tudi od meje območja urejanja z LN. Poleg tega nameravana gradnja s parc. št. 456 meji samo v njenem skrajnem SV delu in bo posledično njen vpliv na parcelo tožnika in dejavnost tožnika zelo majhen. Neutemeljene so tudi tožnikove navedbe, da bi bilo treba po Odloku o PUP upoštevati 4-metrski odmik, saj gre v konkretnem primeru za dva enakovredna predpisa, ki se nanašata vsak na svoje področje urejanja. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti.

Tožnik vlaga tožbo, ker se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da mora upravni organ pred izdajo upravnega dovoljenja preveriti, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih za izdajo upravnega dovoljenja določa 66. člen ZGO-1. To pomeni, da mora upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja poleg pogojev, ki jih določa ZGO-1, upoštevati tudi urbanistične predpise, to je predpise, ki urejajo pogoje gradnje na določenem območju. V konkretnem primeru, v katerem gre za vprašanje odmika od parcelne meje, pa tak predpis ni LN, ker le-ta nima določb o odmiku nameravane gradnje od parcelne meje, temveč je zato treba uporabiti Odlok o PUP za podeželje Občine Radlje ob Dravi, ki velja tudi za območje, ki je bilo kasneje podrobneje opredeljeno z LN. Zato navedba tožene stranke, da gre za dva predpisa, ki se nanašata vsak na svoje področje, ne drži. Ker LN odmika prostostoječih objektov od meje gradbene parcele ne ureja, je treba upoštevati določbe Odloka o PUP, po katerem mora biti novi objekt odmaknjen minimalno 4 m od meje gradbene parcele. Prav tako je treba upoštevati vplivno območje objekta, kar pomeni, da je treba vplive ugotavljati glede na obseg in lastnosti gradnje, to pa pomeni, da se vplivno območje določi na podlagi poprej ugotovljenih pričakovanih vplivov na okolico. Splošno znano je, da veliki in visoki objekti mečejo večjo in daljšo senco. Dolžina in velikost sence sta odvisni od oddaljenosti objekta, od nepremičnine in višine objekta. Glede na to, da je objekt visok 9,80 m in oddaljen le 1, 50 m, je jasno, da bo tožnikova nepremičnina osenčena ne samo v SV delu, temveč v pretežnem obsegu in da bo osenčena dobra tretjina njegove nepremičnine. Tožnik na kmetiji na Sv. Antonu na Pohorju kmetuje in je lastnik kmetijskih površin, ki so v pretežni meri travniki in pašniki. Zaradi navedene višine predvidenega objekta in minimalne odmaknjenosti objekta od tožnikove nepremičnine bo pretežni del njegove njive zasenčen v jutranjih urah, to pa bo vplivalo na zmanjšan pridelek in bo ovirana strojna obdelava zemljišča. V dokaz svojih trditev ponovno prilaga mnenje predsednika Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije in izvedenke pri svetovalni službi Kmetijsko-gospodarske zbornice Slovenije. Sodišču predlaga, da se gradbeno dovoljenje Upravne enote Radlje ob Dravi z dne 5. 10. 2011 in odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 1. 2012 odpravita in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Občina Radlje ob Dravi - sedaj stranka z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da na nepremičnini s parc. št. 456, k.o. ..., velja Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono v Občini Radlje ob Dravi (LN). Dalje navaja, da prostorsko ureditveni pogoji niso nadrejeni akt, ampak enakovreden akt LN. Parcela tožnika je stavbna, že nekaj časa v planu občine (od leta 1988) in je na njej veljavni izvedbeni akt LN za poslovno cono, torej ni locirana na kmetijsko zemljišče. Glede osončenja je to pomembno le pri gradnji stanovanjskih hiš, ne pa tudi pri urejanju poslovne cone, ki je načrtovana na njegovi parceli. V času gradnje in izkopov temeljev ne bo ovirana strojna obdelava. Odmik od nepremičnine na parceli 456, k.o. ..., je v skladu s sprejetim LN in je 1,5 m, torej ne more biti 4 m. Gradnja objektov za delovanje mrežnega podjetniškega inkubatorja se sofinancira iz strukturnih skladov EU in je za dosego ciljev potrebna izgradnja celotne mreže podjetniškega inkubatorja Koroške, v katero so poleg Občine Radlje ob Dravi, vključene še Ravne, Dravograd ter Občina Slovenj Gradec.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi kot sta jih v svojih odločbah navedla oba upravna organa in se zato, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami dodaja, da je bilo v konkretnem primeru investitorici, občini Radlje ob Dravi, sedaj stranki z interesom, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo industrijske stavbe, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da investitorica izpolnjuje vse pogoje po prostorskem aktu - LN in tudi vse ostale pogoje po 66. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), kar je bilo v postopku ugotovljeno tudi po obravnavi pripomb tožnika.

Tožnik se je postopka za izdajo gradbenega dovoljenja udeleževal kot stranski udeleženec v smislu prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Svoj pravni interes v postopku je utemeljeval s premajhnim odmikom od njegove parcelne meje in z osenčenostjo njegove parcele. Navajal je, da je nameravano gradnjo treba umakniti štiri metre od parcelne meje, ker je, glede na to, da LN ne vsebuje določb o odmikih, potrebno uporabiti Odlok o PUP, ki določa 4 m odmik. Vendar pa, kot sta pravilno navedla že oba upravna organa, se v konkretnem primeru, glede na ugotovljeno dejansko stanje, uporablja LN in ne določba 22. člena Odloka o PUP, na katero se je tožnik skliceval v upravnem postopku.

Po določbi 1. točke 66. člena ZGO-1 mora pristojni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se zemljišče za nameravano gradnjo nahaja v območju obrtno industrijske cone, ki se ureja z LN. Le-ta je bil sprejet na podlagi določb ZUreP-1, ki v svojem tretjem odstavku 97. določa, da občinski lokacijski načrti, sprejeti na podlagi ZUreP-1, ostanejo v veljavi do izvedbe posegov v prostor, ki so z njimi načrtovani, kot sta to pravilno navedla že oba upravna organa. LN pa določa 1,5 m odmik od parcelne meje. Tak odmik je izkazan tudi v grafičnem delu LN, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Ker je torej v konkretnem primeru veljaven prostorski akt LN, ki določa tudi odmike, se tožnik glede odmikov ne more uspešno sklicevati na Odlok o PUP. To pa pomeni, da je bilo v konkretnem primeru materialno pravo pravilno uporabljeno in je nameravana gradnja v skladu s pogoji LN.

Tudi tožbeni ugovor glede osenčenja ni utemeljen. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na mnenji predsednika in izvedenke Kmetijsko-gozdarske zbornice, ker takšni mnenji nista dokaz in ker z njima tožnik z ničemer ni izpodbil ugotovitev in podatkov, ki so sestavni del projektne dokumentacije. Ker je torej nameravana gradnja v skladu z LN in ker izpolnjuje tudi druge pogoje iz 66. člena ZGO-1, so tudi po mnenju sodišča izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za nameravano gradnjo.

Ker je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.