Mnenje glede razkritja identitete zaposlenih, ki so odgovarjali na anonimno anketo

Datum

12.06.2026

Številka

07120-1/2026/268

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija, Delovna razmerja, Informiranje posameznika, Statistika in raziskovanje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Kot ste pojasnili ste konec preteklega leta izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je bil popolnoma anonimen. Po zaključku izvedbe ankete pa naj bi vodstvo zahtevalo vpogled v podatke, kdo je izpolnjeval ankete, zaradi domnevno šikanoznih mnenj.

V zvezi s tem prosite za mnenje glede naslednjih vprašanj:

-

Ali sme delodajalec naknadno ugotavljati identiteto oseb, ki so izpolnjevale anketo?

-

Ali bo takšno ravnanje lahko predstavljalo kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov GDPR oz. slovenske zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov?

-

Kakšne pravice imajo zaposleni v takšnem primeru in kako lahko ukrepajo za zaščito svojih pravic?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP uvodoma pojasnjuje, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati na zakonit, pregleden in pošten način kot to zahteva temeljno načelo zakonitosti, preglednosti in poštenosti po 5. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Posamezniki morajo biti jasno in razumljivo seznanjeni o vseh pomembnih okoliščinah obdelave osebnih podatkov, kot to določa 13. oz. 14. člen Splošne uredbe, med te pa vsekakor sodi tudi informacija, ali bo obdelava podatkov potekala na anonimen način.

Kolikor je v obvestilu posameznikom navedeno, da je določena anketa anonimna, to pomeni, da se tako pri zbiranju podatkov kot pri naknadnih obdelavah podatkov ne zbirajo in ne obdelujejo osebni podatki, in določljivost posameznikov iz podanih odgovorov na anketni vprašalnik ni možna. Pri tem opozarjamo na pomembnost razlikovanja med anonimnimi in psevdonimiziranimi podatki (npr. da se odgovori posameznika zabeležijo pod kodami), saj slednji še vedno sodijo med osebne podatke. Več informacij o psevdonimizaciji in anonimizaciji je na voljo na naši spletni strani:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/psevdonimizacija.

Zavezanec, ki je posameznikom podal informacijo, da bo anketa potekala anonimno, se mora tega tudi držati in anektiranje izvesti na takšen način, kot je bil predstavljen posameznikom in ki ne omogoča določljivosti posameznika, sicer bi kršil temeljno načelo varstva osebnih podatkov o preglednosti in poštenosti obdelave in posledično lahko tudi temeljno načelo zakonitosti obdelave osebnih podatkov.

Če je bila torej anketa izvedena tako, kot je bilo pojasnjeno posameznikom (na anonimen način), potem naknadna določljivost posameznikov, ne bi smela biti možna in je v takšnem primeru tudi omenjena zahteva vodstva, ki bi želelo naknadno ugotavljati identiteto oseb, ki so izpolnjevale anketo, neizvedljiva.

Kolikor pa je naknadno vendarle možno ugotavljati identiteto oseb, ki so izpolnjevale anketo, pa je predpogoj za tovrstno naknadno obdelavo osebnih podatkov, da so bili podatki zbrani na zakonit način. Če so bili namreč podatki zbrani v nasprotju z informacijami, ki so bile podane posameznikom, potem obstaja dvom v zakonitost tako zbranih podatkov in s tem tudi v nadaljnjo obdelavo, kot je identifikacija oseb, ki so odgovarjale na vprašalnik. Posamezniki lahko v tem primeru na to opozorijo vodstvo in/ali vložijo prijavo k IP. Več informacij o podaji prijave je na voljo na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave

Prav tako pa lahko na delodajalca naslovijo zahtevo za uresničevanje njihovih pravic, v konkretnem primeru tako glede seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, kot tudi zahtevo za izbris, omejitev obdelave ali ugovor.

Več o pravicah posameznikov je na voljo na spletni strani:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/

Delodajalec bi lahko zakonito ugotavljal identiteto oseb, ki so odgovarjale na anketni vprašalnik, pod pogojem, da anketiranci niso bile zavedeni, da je anketiranje anonimno ter da so jim bile pred tem podane celovite in jasne informacije o obdelavi osebnih podatkov, kar vključuje tudi jasno opredelitev namenov obdelave podatkov, samo zbiranje pa mora potekati na ustrezni in primerni pravni podlagi, skladno z določbami prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (oz. 9. člena v primeru posebnih vrst osebnih podatkov), v primeru obdelave podatkov za raziskovalne namene pa skladno z določbami 68. – 70. člena ZVOP-2.

Lepo vas pozdravljamo,

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka

Pripravil:

mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke