Jedro

Po presoji sodišča bi morala toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, kolikšen znesek je tožnik v postopku dejansko prejel, saj bi le tako lahko zadostila pogoju iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, v skladu s katerim toženka od tožnika ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko prejel. V konkretnem primeru bi lahko tožena stranka še pred izdajo odločbe navedena dejstva preverila že iz uradnih evidenc, saj je bila tožena stranka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017 Republika Slovenija.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 12/2017 z dne 3. 6. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da je tožnik dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v znesku 7.710,29 EUR na račun tožene stranke, kot je naveden, v roku 30 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke Bpp 12/2017 z dne 13. 1. 2017 odobrena BPP za vložitev tožbe zaradi povrnitve škode na podlagi 538. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi neutemeljene pravnomočne obsodbe, za zastopanje na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka. Pojasni, da so bili iz naslova BPP izplačani stroški sodnih izvedencev (dr. A. A. in B. B.) in stroški zastopanja tožnikovega pooblaščenca v skupnem znesku 7.710,29 EUR. Toženka se sklicuje na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnjuje, da iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1598/2017-III z dne 16. 12. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1190/2020 z dne 3. 12. 2020 izhaja, da je tožnik z zahtevkom delno uspel in mu je bil dosojen znesek 10.000,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2016 dalje do plačila, ter da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške. Navaja, da je tožnika 7. 7. 2021 pozvala, da v roku 5 dni sporoči sodišču ali je prejel odškodnino po sodbi P 1598/2017-III z dne 16. 12. 2019, ter da kolikor v roku ne pošlje odgovora, bo štela, da je dosojeno odškodnino v celoti prejel. Toženka pojasni, da se je tožnik odzval 2. 8. 2021 in v odgovoru pojasnil, da je prejel manj kot 10.000,00 EUR. Ugotavlja, da tožnik ni predložil dokazila, s katerim bi izkazoval, da je prejel manjši znesek od dosojenega, zaradi česar je štela, da je prejel premoženje, kot izhaja po prej navedeni sodbi in je dolžan plačati stroške v višini 7.710,29 EUR.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja ter vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženi stranki pojasnil, da je prejel manj kot 10.000,00 EUR, ter da bi tožena stranka morala ugotavljati, ali je bil dosojen znesek v celoti poravnan, česar pa ni storila, zato je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik bi bil v primeru vračila zneska v višini 7.710,29 EUR oškodovan, saj je dejansko prejel manjši znesek. Meni, da je določba 48. člena ZBPP v nasprotju z Ustavo RS, saj tožnika postavlja v dejansko neenak položaj in mu kot socialno šibki stranki ne nudi sodnega varstva. Kljub temu, da je tožnik v pravdnem postopku prejel določeno premoženje, ni finančno zmožen, da bi vrnil zahtevani znesek. Sklicuje se tudi na načelo varstva pravic strank iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in navaja, da je v skladu z navedenim načelom stranki pred izdajo odločbe treba dati pravico do zaslišanja in do predlaganja dokazov, sicer gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Pri tem tožniku ni bilo omogočeno, da bi se v postopku izjasnil. Toženka ni popolno izvedla ugotovitvenega postopka in ni preverila ali je bil tožniku dosojen znesek v celoti poravnan, pri čemer je bilo na fiduciarni račun tožnikovega pooblaščenca dejansko nakazanih 6.731,87 EUR, za kar prilaga potrdilo. Sodišču predlaga, da zasliši tožnika ter vpogleda v listine predmetnega upravnega spisa tožene stranke, v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017, v potrdilo o izvršenem plačilu tožnikovemu pooblaščencu. Sodišče naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna pravilnost izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega je tožnik dolžan povrniti toženi stranki znesek v višini 7.710,29 EUR iz naslova stroškov, izplačanih iz naslova BPP.

7. Pravna podlaga obravnavanega primera izhaja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki določa, da če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V skladu s tretjim odstavkom 48. člena ZBPP se v nobenem primeru od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.1

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožena stranka tožnika v postopku pozvala, da v roku 5 dni sporoči sodišču ali je prejel odškodnino v znesku 10.000,00 EUR s pripadki, ter da je tožnik v odgovoru pojasnil, da je prejel manj kot 10.000,00 EUR. Ker tožnik odgovoru ni priložil dokazila, da je prejel manj kot 10.000,00 EUR, je toženka štela, da je prejel celoten znesek. Sodišče po povedanem pritrjuje tožniku, da toženka ni popolno ugotovila dejanskega stanja v obravnavani zadevi, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar je že zadosten razlog za odpravo odločbe.

9. Po presoji sodišča bi morala toženka še pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, kolikšen znesek je tožnik v postopku dejansko prejel, saj bi le tako lahko zadostila pogoju iz tretjega odstavka 48. člena ZBPP, v skladu s katerim toženka od tožnika ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko prejel. V konkretnem primeru bi lahko tožena stranka še pred izdajo odločbe navedena dejstva preverila že iz uradnih evidenc, saj je bila tožena stranka v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1598/2017 Republika Slovenija.

10. Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

11. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v upravnem sporu zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) povečano za davek na dodano vrednost. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

1 Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS I U 830/2016 z dne 12. 6. 2016.