Jedro

Iz zapisnika izhaja, da se je tožnica mejne obravnav udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ združil navedene upravne zadeve v en postopek, nadalje z odločbo odločil: - da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcele 1276 s sosednjimi parcelami 1189/3, 1189/6 (dotik), 1201/2 (dotik), 1204/1, 1205, 1212/1, 1212/2, 1215 (dotik), 1216 (dotik), 1217 (dotik), 1221, 1222, 1223, 1224, 1275, 22/2 (dotik; katastrska občina ...) in 22/3 (katastrska občina ...); v katastrski občini ... se kot urejen evidentira del meje parcele 1205 s sosednjo parcelo 1204/1; v katastrski občini ... se kot urejen evidentira del meje parcele 1221 s sosednjimi parcelami 22/1 (dotik; katastrska občina ...), 22/2 (katastrska občina ...) in 22/3 (dotik; katastrska občina ...); v katastrski občini ... se kot urejen evidentira del meje parcele 1224 s sosednjima parcelama 1223 in 1225; v katastrski občini ... se kot urejen evidentira del meje parcele 1212/2 s sosednjo parcelo 1211/1 (1. točka izreka), - da se v katastrski občini ... v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo naslednje spremembe: ukinejo se parcele 1204/1, 1205, 1211/1, 1212/2, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225 in 1276 in nastanejo nove parcele 1204/3, 1204/4, 1205/1, 1205/2, 1211/1, 1211/3, 1212/3, 1212/4, 1212/5, 1212/6, 1221/1, 1221/2, 1221/3, 1222/1, 1222/2, 1223/1, 1223/2, 1223/3, 1224/1, 1224/2, 1224/3, 1224/4, 1224/5, 1225/1, 1225/2, 1225/3, 1276/1, 1276/2, 1276/3, 1276/4, 1276/5, 1276/6 1276/7 (2. točka izreka odločbe), - da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka odločbe), ter - da stroškov postopka ni (4. točka izreka odločbe).

2. V obrazložitvi je organ navedel, da so Občina A, tožnica in A. A. vložile zahtevo za uvedbo postopka za evidentiranje urejenega dela mej oziroma evidentiranje urejene meje ter parcelacijo, ki ji je bil priložen elaborat. Združitev zadev po zahtevah temelji na 130. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po 11., 28. in 48. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije uvede na zahtevo lastnika oziroma upravljavca parcele. Organ je ugotovil, da so vlagateljice zahtev lastnice obravnavanih parcel. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke poleg vlagateljic sodelovali še B. B., C. C., Občina B, Č. Č.. Vsem lastnikom oziroma upravljavcem parcel je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. in 51. členu ZEN organ ni našel. Razen Č. Č. in Občine B, ki se mejne obravnave nista udeležili, so se ostali lastniki udeležili mejne obravnave in strinjali s potekom predlagane meje. Č. Č. je kasneje podala izjavo, da se s potekom meje strinja, po drugem odstavku 36. člena ZEN se za Občino B šteje, da se tudi s potekom meje strinja. Pogoj iz prvega odstavka 49. člena ZEN je tako izpolnjen, parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki so jih navedle lastnice parcel. 3. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnice in potrdil izpodbijani akt prvostopnega organa.

4. Tožnica je v tožbi navedla, da je Občina A kot upravljavka občinske poti, ki poteka po parc. št. 1276, pristopila k ureditvi stanja. Ta pot poteka tudi izven meja te parcele in ni usklajena s katastrom. Zato je prišlo do tega postopka, v katerega je bila pritegnjena tudi tožnica in A. A.. Ne drži, da je tudi tožnica vložila zahtevo, saj ni imela potrebe urejanja svoje parcele. V postopku je predstavnik občine na očitke tožnice odgovarjal, da je meritve zahtevala sama. Tožnica je kot neuka in neizkušena stranka, na trenutke tudi zmedena, sledila zahtevkom občine, geometer pa je izvajal meritve v skladu z željami občine. Ta postopek je namreč v celoti financirala občina. Tožnica je zato podpisala vse, vključno z zapisnikom izmer, ki ga nikoli ni prevzela. Tožnica tudi ni nikoli zahtevala parcelacije. Če bi bilo po njenem, bi zahtevala obratno - združitev posameznih parcel, kar bi bilo zanjo edino smiselno. Geodetsko podjetje ni upoštevalo pripombe tožnice na mejni obravnavi, ko je pooblaščeni osebi pokazala verjeten potek meje ter opozorila na ne-obstoj kamnitega mejnika pri zemljiškokatastrski točki 2840. Prav tako je očitna razlika v površinah katastra občinske poti (parc. št. 1276) med katastrom in novo izmero. Elaborat ne vsebuje vseh sestavin (npr. ne vsebuje izračuna površin novih parcel), zato bi moral organ pozvati občino, da predloži dopolnjen elaborat. Tako določata tudi 7. in 10. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Točna izmera bo predstavljala izhodišče za morebitno izmenjavo zemljišča v lasti tožnice z drugimi zemljišči v lasti občine. Tožnica ne graja ureditev mej v celoti, temveč zgolj ne-obstoj kamnitega mejnika pri z.k. točki 2840. Ker geodet njenemu predlogu ni sledil, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Prav tako ji ni pokazal poteka meje po podatkih katastra in stranke opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov. Zato bi morala biti opravljena ustna obravnava, če so v elaboratu poleg predlagane, pokazane še druge meje. Odločbe se zato tudi ne da preizkusiti. Navedla je še, da je organ z združitvijo postopkov v celoti izvedel le zahtevo občine, na njeno škodo. Tožnica je predlagala, da sodišče s sodbo izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

5. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Stranka z interesom Občina B je v odgovoru na tožbo navedla, da se glede zadeve ne more izjaviti, ker z njo ni seznanjena, ne glede na to pa navaja, da ležita na njenem območju parc. št. 22/2 in 22/3, kar predstavlja v naravi občinsko cesto LC 069051, ki je javno dobro. V takem primeru je mogoče določiti mejo po kriteriju močnejše pravice, ta pa se domneva po stanju v zemljiškem katastru. Tako tudi sodna praksa (npr. Cp 47/2014, II Cp 2100/2014).

7. Tožnica je v pripravljalni vlogi na odgovor stranke z interesom Občine B še dodala, da njen tožbeni zahtevek ne posega na parc. št. 22/2 in 22/3, k.o. .... Dodala je že, da ker mejnika pri z.k. točki 2840 sedaj ni več, se je meja med katastrskima občinama ... in ... premaknila v škodo površin parcel tožnice. To je razvidno iz priložene skice (odvzet je del parc. št. 1221) in Načrta parcel za namene uveljavljanja kmetijske politike, kjer je označeno mesto kamnitega mejnika pri z.k. točki 2840. 8. Stranka z interesom Občina A je v odgovoru na pripravljalno vlogo tožnice navedla, da je bil v geodetskem postopku upoštevan IDPOS 20 .... Dodala je še, da elaborat vsebuje vse predpisane sestavine, tožnica pa ne ponuja nobenih dokazov glede domnevnega oškodovanja površine njene parcele. Tožnica je želela, da se najde star mejnik, ki je bil očitno uničen. V nadaljevanju je še povzela dejstva, ki niso vezana na sam uradni del postopka, o katerem je geodet seznanil stranko z interesom v zvezi s tožnico.

9. Tožnica je v nadaljnji pripravljalni vlogi prerekala navedbe Občine A. 10. Stranki z interesom A. A. in Č. Č. odgovora na tožbo v danem roku nista podali.

11. Tožba ni utemeljena.

12. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o: - evidentiranju urejene meje in - parcelaciji.

13. Iz podatkov izpodbijanega akta in upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ na zahtevo stranke z interesom Občine A, stranke z interesom A. A. in tožnice izvedel upravni postopek evidentiranja del meje parcele 1276 s sosednjimi parcelami 1189/3, 1189/6 (dotik), 1201/2 (dotik), 1204/1, 1205, 1212/1, 1212/2, 1215 (dotik), 1216 (dotik), 1217 (dotik), 1221, 1222, 1223, 1224, 1275, 22/2 (dotik; katastrska občina ...) in 22/3 (katastrska občina ...), del meje parcele 1205 s sosednjo parcelo 1204/1, del meje parcele 1221 s sosednjimi parcelami 22/1 (dotik; katastrska občina ...), 22/2 (katastrska občina ...) in 22/3 (dotik; katastrska občina ...), del meje parcele 1224 s sosednjima parcelama 1223 in 1225, del meje parcele 1212/2 s sosednjo parcelo 1211/1, vse v katastrski občini ..., odločil, da se ukinejo parcele 1204/1, 1205, 1211/1, 1212/2, 1221, 1222, 1223, 1224, 1225 in 1276 in nastanejo nove parcele 1204/3, 1204/4, 1205/1, 1205/2, 1211/1, 1211/3, 1212/3, 1212/4, 1212/5, 1212/6, 1221/1, 1221/2, 1221/3, 1222/1, 1222/2, 1223/1, 1223/2, 1223/3, 1224/1, 1224/2, 1224/3, 1224/4, 1224/5, 1225/1, 1225/2, 1225/3, 1276/1, 1276/2, 1276/3, 1276/4, 1276/5, 1276/6 1276/7, vse v katastrski občini ....

14. Ker je zahtevo (za evidentiranje urejene meje in parcelacijo) vložila poleg že navedenih strank z interesom tudi tožnica (kar potrjujejo podatki spisa, tj. v spis vložena tožničina zahteva z njenim podpisom), ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da zahteve tožnica sploh ni vložila, ne glede na njeno zatrjevanje, da bi imela interes za združitev parcel in ne za njihovo ukinitev ter parcelacijo, kar naj bi potrjevalo ta njen ugovor.

15. Zahtevi za uvedbo teh postopkov je bil priložen elaborat v skladu z 29. in 51. členom ZEN, ki ji je bil priložen med drugim tudi zapisnik o mejni obravnavi. Iz slednjega izhaja, da se je tožnica mejne obravnave kot lastnica parcel št. 1204/1, 1205, 1221, 1222, 1223, 1224 in 1225 udeležila in zapisnik podpisala, kar tudi sama potrjuje z navedbo, da je vse podpisala. Pri tem sicer tudi navaja, da je neuka, neizkušena, zmedena sledila le predstavniku občine, vendar s tem ne more uspešno izpodbiti pravilnosti izvedenega postopka. Kot je tožnici pojasnil že organ, napake volje pri izjavljanju volje o poteku predlagane meje v pritožbi ali v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati, lahko pa jo stranka uveljavlja v pravdnem postopku (36. člen ZEN). To pomeni, da če tožnica s podpisi zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej, da se z potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, lahko to uveljavlja pred sodiščem civilne pristojnosti v pravdnem postopku. Iz zapisnika o mejni obravnavi tudi ne izhaja, da bi tožnica imela kakšne pripombe na potek mejne obravnave, konkretno, da bi izjavila, da kamnitega mejnika na z.k. točki 2840 ni več. Enako tudi ne gre slediti tožničini trditvi, da geometer na mejni obravnavi strankam ni pokazal meje po podatkih zemljiškega katastra in da jih ni opozoril na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov, saj iz zapisnika (ki so ga podpisale vse stranke, torej - kot že povedano - tudi tožnica) izhaja ravno nasprotno in sicer, da je bila pokazana meja po podatkih zemljiškega katastra in da je bilo dano opozorilo o natančnosti katastrskih podatkov. Ker pa (kot tudi izhaja iz zapisnika) na mejni obravnavi ni bila, poleg predlagane, prikazana še ena pokazana meja, tudi ni mogoče slediti tožnici, da bi moral organ razpisati ustno obravnavo, kot to sicer terja od organa 37. člen ZEN.

16. Za združitev vseh treh postopkov je prvostopni organ po oceni sodišča imel podlago v 130. členu ZUP, po katerem lahko organ, ki vodi postopek, začne in vodi en sam postopek, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, če je za vse zadeve stvarno pristojen. Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prejel več zahtev z identičnim zahtevkom (evidentiranje urejene meje in parcelacijo za parcele, locirane na istem območju) z enotnim elaboratom, zato ni mogoče trditi, da je s tem izvedel postopek v korist občine in tožničino škodo, pri čemer tožnica niti konkretno ne navede, v čem naj bi se kazala ta škoda.

17. Sodišče pritrjuje kot pravilni tudi ugotovitvi organa, da je elaborat vseboval vse potrebne sestavine, kot to določa 7. oziroma 10. člen Pravilnika, med drugim tudi izračun površine parcel (stanje pred spremembo in stanje po spremembi, ki se ujemata), saj to iz elaborata nedvomno izhaja. Zato ne drži, da teh izmer elaborat ne vsebuje oziroma da je prišlo do očitne razlike v površinah, ki je tožnica konkretno niti ne opredeli. Poziva na predložitev novega elaborata oziroma na dopolnitev obstoječega elaborata organ torej ni bil dolžan dati in je zahteve mogel vsebinsko obravnavati ter o njih odločiti (35. člen ZEN).

18. Odločitev organa pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago, ki velja za obravnavani primer, možno preizkusiti, zato sodišče tudi ta tožbeni ugovor tožnice zavrača kot neutemeljenega.

19. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).