Jedro

Tožnica je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z omejitvami pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Ker gre za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ji je sodišče prve stopnje pravilno priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od 1. 9. 2012 dalje. Ob III. kategoriji invalidnosti s časovno razbremenitvijo je tožnici pravilno priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega vključno z določenimi omejitvami pri delu glede na tožničino preostalo delazmožnost. Hkrati pa je ob ugotovljeni preostali delovni zmožnosti za 4 ure dnevno sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo tudi pravico do delne invalidske pokojnine in odločilo, da bo o višini in izplačevanju odločila tožena stranka s posebno upravno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju razveljavljenega dela sodbe tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji od 1. 9. 2012 priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno, kjer bo opravljala psihično in fizično nezahtevno in ne normirano delo, kjer ni potrebe po daljšem ali zahtevnejšem usposabljanju, pomembnejših osebnih odločitvah, in kjer ni večjih izraženih tveganj (I. točka izreka). Hkrati je tožnici priznalo pravico do delne invalidske pokojnine in toženi stranki odredilo, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o njeni višini in izplačevanju (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

Iz laične vloge je mogoče povzeti, da želi razvrstitev v I. in ne v III. kategorijo invalidnosti ter pravico do polne pokojnine vsaj 500,00 EUR mesečno in ne le delne invalidske pokojnine. Z nadomestilom, ki ga prejema v višini 297,47 EUR se ne da preživeti, saj ji zmanjka denarja za kruh. Navaja še, da naj bi bile v sodbi narobe napisane bolezni, kot npr. psihomotorični nemir, ki naj bi ga imela njena hčerka, ne pa ona.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega ugoditvenega dela sodbe, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju odpravilo pomanjkljivosti, zaradi katerih je pritožbeno sodišče s sklepom Psp 87/2015 z dne 21. 5. 2015 na pritožbo tožene stranke zadevo v izpodbijanem delu vrnilo v ponovno sojenje. Sodbe opr. št. III Ps 3537/2012 z dne 16. 12. 2014 v ugoditvenem delu (I. točke izreka), s katerim sta bili kot nezakoniti odpravljeni odločbi št. ... z dne 4. 12. 2012 in 22. 8. 2012 tedaj tožena stranka ni izpodbijala, niti se tedaj tožnica ni pritožila zoper zavrnilni del sodbe glede vtoževane razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti (IV. tč. izreka).

6. Prav predhodno navedeno dejstvo pa pomeni, da pritožbene navedbe tožnice v smeri potrebne razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti, v tem pritožbenem postopku več ne morejo biti upoštevne. Zavrnilni del sodbe na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je že pravnomočen.

7. Tožnica je tako z izpodbijano sodbo, izdano v ponovljenem sojenju, pravilno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z omejitvami pri delu, vključno s časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno. Ker gre za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, ji je pravilno priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s krajšim delovnim časom od 1. 9. 2012 dalje. V obravnavani zadevi je namreč podan dejanski stan iz 1. odstavka 93. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1), ki ga je v ponovljenem sojenju sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Ob III. kategoriji invalidnosti s časovno razbremenitvijo je s I. točko izreka izpodbijane sodbe zakonito priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega vključno z določenimi omejitvami pri delu glede na tožničino preostalo delazmožnost. Hkrati je z II. tč. izreka izpodbijane sodbe na istem pravnem temelju ob ugotovljeni preostali delovni zmožnosti za 4 ure dnevno, zakonito priznana pravica do delne invalidske pokojnine ter sočasno odrejeno, da bo o višini in izplačevanju odločila tožena stranka s posebno upravno odločbo.

8. Preostale navedbe tožnice, in sicer od tega, da naj v sodbi ne bi bile pravilno navedene nekatere diagnoze, ki da se ne nanašajo nanjo, temveč na hčerko, da je dajatev iz invalidskega zavarovanja, ki jo prejema, prenizka za preživljanje, in nekatere druge, za pritožbeno rešitev predmetne zadeve niso odločilne. Pritožbeno sodišče se zato do njih posebej niti ne opredeljuje.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP, potrditi sodbo sodišča prve stopnje.