Jedro

V skladu z določbami ZTPPIZ se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z vštetjem v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in II. točka) spremeni tako, da glasi: „Tožbeni zahtevek tožeče stranke na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 17. 7. 2014 in z dne 16. 1. 2014 ter vštetje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu A.A. v obdobju od 18. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 19. 9. 1976 do 8. 1. 1978, se zavrne.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 7. 2014 in z dne 16. 1. 2014 (I. točka) in tožniku pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas dela na kmetijskem posestvu A.A. za čas od 18. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 19. 9. 1976 do 8. 1. 1978 (II. točka). Kar je tožnik zahteval več je sodišče zavrnilo ter postopek glede dela tožbe, s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval, da se mu kot zavarovalna doba šteje čas dela na kmetijskem posestvu A.A. za obdobje od 15. 6. 1971 do 4. 11. 1971 in od 15. 4. 1972 do 3. 9. 1972 (III. in IV. točka), ustavilo.

2. Zoper sodbo v I. in II. točki izreka je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodba v ugodilnem delu ni pravilna. Navaja, da je sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka na podlagi zaslišanja tožnika in na podlagi zaslišanja prič ugotovilo, da je bil tožnik v delovnem razmerju na kmetiji pri svojem očetu. Zato mu je navedeno obdobje priznalo kot zaposlitev in jo vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo po določbi 50. člena Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki v 1. odstavku 50. člena določa, da se v zavarovalno dobo všteva čas, prebit na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Meni, da je bistvenega pomena, ali je bil tožnik, ko je v spornih obdobjih delal na domači kmetiji v lasti očeta A.A., v delovnem razmerju. Glede tega vprašanja je sodišče z izpodbijano sodbo dejansko stanje na podlagi izvedenega dokaznega postopka nepravilno ocenilo. Pa tudi sicer prvostopno sodišče pravne narave zaposlitve po letu 1976, ki mu jo je vštelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo, ni ugotavljalo, saj bi v skladu s citiranimi določbami Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja poleg ugotavljanja elementov delovnega razmerja, moralo izhajati tudi iz vsebine tega razmerja in upoštevati naravo in organizacijo delo. V tožnikovem primeru nedvomno ni šlo za delovno razmerje, temveč za pomoč na domači kmetiji, saj je normalno za medsebojne družinske odnose, da otroci, ki ostanejo na kmetijah, nudijo pomoč pri delu. To velja še zlasti za tožnika, ki je na tej kmetiji nudil pomoč družini, dne 9. 1. 1978 pa je nastopil svojo prvo zaposlitev, ki jo ima vpisano tudi v delovno knjižico. Ob vsem povedanem bi tožnik v spornih obdobjih lahko sklenil delovno razmerje, če bi to želel, oziroma bi se lahko tudi zavaroval na podlagi lastništva posestva, če bi mu ga oče prepustil. Vsega tega pa tožnik ni storil, čeprav bi lahko. Pa tudi sicer je bilo v spornem obdobju za snovanje delovnega razmerja brez delovne knjižice celo prepovedano in so bile za kršenje teh predpisov zagrožene denarne kazni. To je veljalo tudi za osebe, zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Meni, da je sodišče tožniku v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo nezakonito štelo čas zaposlitve na očetovi kmetiji od 18. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 19. 9. 1976 do 8. 1. 1978. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet sodne presoje sta v tej zadevi dokončna odločba toženca št. ... z dne 17. 7. 2014 in prvostopna odločba iste opravilne številke z dne 16. 1. 2014, s katero je toženec zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje zavarovalne dobe za čas dela na zasebnem kmetijskem posestvu očeta A.A. od 15. 6. 1971 do 4. 11. 1971, od 15. 4. 1972 do 3. 9. 1972, od 17. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 18. 9. 1976 do 9. 1. 1978. 6. V obravnavani zadevi je glede na delni umik (za čas šolanja in služenja vojaškega roka), sporno priznanje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela od 17. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 18. 9. 1976 do 8. 1. 1978 na podlagi dokazovanja s pričami.

7. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2). Ta v 5. alineji 1. odstavka 129. člena določa, da obsega pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, čas dopolnjen do 31. decembra 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače. Do 31. 12. 1999 je veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ/92), ki je v 202. členu med drugim določal, da obsega pokojninska doba čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije šteje v zavarovalno dobo po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, razen če ni s tem zakonom ali mednarodno pogodbo določeno drugače. Glede na obdobja, za katera tožnik v tem sporu uveljavlja priznanje zavarovalne dobe, je potrebno uporabiti določbe Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. SFRJ, št. 25/72 s spremembami, v nadaljevanju: ZTPPIZ). Ta je v 48. členu določal, da se v pokojninsko dobo všteva čas prebit v zavarovanju ter obdobja do 31. 12. 1972 izven zavarovanja, ki se šteje kot posebna doba. V 50. členu pa je bilo izrecno določeno, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

8. Glede na citirane določbe ZTPPIZ se pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. Pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod tema pogojema, torej, če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in na tej podlagi tudi zavarovan.

9. Glede na jasne določbe v ZTPPIZ in definicijo, kaj je zavarovalna doba, je drugačno stališče pravno povsem zmotno.

10. Sodišče prve stopnje je z izvedbo dokazov potem, ko je zaslišalo tožnika, njegovega očeta in bratranca, ki naj bi poznal potek dela na kmetiji A.A., ugotovilo, da je tožnik opravljal vsa dela, ki se zahtevajo za normalno vzdrževanje in razvoj kmetije pod nadzorom lastnika kmetije in na podlagi ustnega dogovora, za plačilo delno v obliki denarja in delno v naravi in zaključilo, da je tožnikovo delo kmetijskega delavca imelo bistvene elemente delovnega razmerja na kmetiji. Obenem pa je ugotovilo, da za navedeno obdobje ni izkazano, da bi bil tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na podlagi takšne ugotovitve, torej da ni izkazano, da bi bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 48. člena in 50. člena ZTPPIZ v zvezi s 5. alinejo 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2 tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo in štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo čas dela na kmetijskem posestvu A.A. od 18. 6. 1973 do 13. 7. 1975 in od 19. 9. 1976 do 8. 1. 1978. 11. V zvezi z neobstojem zavarovanja se je sodišče prve stopnje brez podlage sklicevalo na primer v sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 125/1997 z dne 9. 12. 1997, v katerem ni šlo za kmetijskega delavca in tudi ni šlo za ugoditveno sodbo. Oprlo se je sicer še na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 137/2007 z dne 18. 11. 2008, ki pa se je nanašala zgolj na vprašanje elementov delovnega razmerja. V nobenem od teh primerov ni šlo za delo oziroma delovno razmerje, na podlagi katerega bi bil tožnik zavarovan in da bi bila izpolnjena oba pogoja za priznanje obdobja v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Edino ob izpolnjenih obeh pogojih določenih v 48. in 50. členu ZTPPIZ, je ob pravilni uporabi citiranih določb, mogoče priznati obdobje dela v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo, ne glede na stališče, ki ga je v zadevah, ki jih je citiralo sodišče prve stopnje, zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sodišče je pri sojenju vezano na ustavo in zakon, na sodno prakso pa le zaradi enakega obravnavanja (enakih) primerov oziroma strank. Primer, ko na podlagi dela, pa čeprav naj bi šlo za elemente delovnega razmerja, tožnik ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, ni enak primer in nanj že iz tega razloga ni mogoče opreti odločitve in pri tem zmotno uporabiti materialno pravo.

12. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je bil v obdobju, ki ga tožnik vtožuje, celoten delovnopravni in pokojninski ter invalidski sistem urejen do takšne mere, da je bilo iz evidenc, javnih listin razvidno, ali je določena oseba v delovnem razmerju in zavarovana ali ne. Kot pravilno poudarja pritožba, je tožnik dne 9. 1. 1978 nastopil svojo prvo zaposlitev, ki jo ima vpisano tudi v delovno knjižico.

13. Ker je sodišče prve stopnje v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo tožniku priznalo vtoževano obdobje zgolj na podlagi zaključka, da je delo na družinski kmetiji imelo elemente delovnega razmerja, hkrati pa ugotovilo, da ni izkazano, da bi bil tožnik za navedeno obdobje zavarovan, je pritožbeno sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in II. točka) spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. Pri tem se ni posebej ukvarjalo z vprašanjem glede obstoja delovnega razmerja, ker je pritožba že zaradi ugotovljenega neobstoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, utemeljena, izpodbijani zavrnilni odločbi pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek pa neutemeljen.