Jedro

Revizija ni dovoljena, ker vrednost zavrnilnega dela sodbe pritožbenega sodišča ne presega 1.000.000 SIT.

Revizija ni dovoljena tudi glede ostalih 500.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj o tem zahtevku z zavrnilnim delom sodbe pritožbenega sodišča ni bilo odločeno.

Ker je zahtevek za plačilo zamudnih obresti obdržal naravo postranske terjatve tudi v revizijskem postopku, kjer odločitev o plačilu glavnice, od katere obresti tečejo, ni več sporna, revizija tudi proti odločitvi o zamudnih obrestih ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 1.940.608 SIT z zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in mu povrniti pravdne stroške v višini 522.919,68 SIT z zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je, da se tožnikova prošnja za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v izreku o pravdnih stroških ter prvostopenjski sklep razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Pritožbi tožnika je tudi v ostalem delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 2.340.608 SIT z zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne. V ostalem je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in odločilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

Proti zavrnilnemu delu sodbe pritožbenega sodišča je tožnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vložil revizijo. Trdi, da je odškodnina, ki mu jo je prisodilo pritožbeno sodišče iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v znesku 1.800.000 SIT, iz naslova strahu v znesku 300.000 SIT in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti v znesku 200.000 SIT prenizka ter da bi mu moralo ob pravilni uporabi materialnega prava prisoditi za telesne bolečine in neugodnosti vseh zahtevanih 2.500.000 SIT odškodnine, za strah vso zahtevano odškodnino v znesku 800.000 SIT in za duševne bolečine zaradi skaženosti odškodnino v zahtevanem znesku 500.000 SIT. Pravi, da bi moralo sodišče toženki naložiti v plačilo zamudne obresti od ponujenega nespornega zneska odškodnine 2.100.000 SIT že od 16.3.2001 dalje ter da je zaradi stališča Vrhovnega sodišča RS, ki je priznalo pravico do zamudnih obresti od 1.1.2002 dalje, postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z upniki, katerih terjatev je zapadla v plačilo po 1.1.2002. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da mu prisodi še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 1.500.000 SIT z zamudnimi obrestmi od 25.1.2001 do plačila, zakonite zamudne obresti od prisojene odškodnine 2.000.000 SIT tudi čas od 25.1.2001 do 31.12.2001 in zaznamovane pravdne stroške prvostopenjskega in revizijskega postopka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Iz navedb v reviziji in v tožnikovi pritožbi proti prvostopenjski sodbi izhaja, da je tožnik spregledal, da je v vlogi z dne 13.9.2002 preoblikoval tožbeni zahtevek. Za nepremoženjsko škodo je še vedno zahteval skupaj 5.800.000 SIT odškodnine, vendar tako, da je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zahteval le 2.300.000 SIT in ne več 2.500.000 SIT odškodnine, da je za strah zahteval 600.000 SIT in ne več 800.000 SIT odškodnine, da je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zahteval 2.500.000 SIT in ne več le 2.000.000 SIT odškodnine, za duševne bolečine zaradi skaženosti pa 400.000 SIT in ne več 500.000 SIT odškodnine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka je spregledalo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je upoštevalo tožnikove zahtevke po tožbi z dne 27.2.2001. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da to na zakonitost prvostopenjske odločbe ni imelo vpliva, samo pa je upoštevalo preoblikovani zahtevek. Z njegovo odločitvijo, da se "v presežku tožbeni zahtevek zavrne", je bilo zato iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem zavrnjenih le 500.000 SIT, iz naslova strahu le 300.000 SIT in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti le 200.000 SIT zahtevane odškodnine. S sodbo pritožbenega sodišča je bilo tako zavrnjenih skupaj 1.000.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnika. Ker vrednost zavrnilnega dela te sodbe (zgolj ta je z revizijo izpodbijan), ne presega 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR), revizija proti njemu ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3).

Ker se lahko revizija vloži le proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP), revizija ni dovoljena tudi glede ostalih 500.000 SIT v reviziji še zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo. O tem zahtevku z zavrnilnim delom sodbe pritožbenega sodišča namreč ni bilo odločeno, saj tožnik v reviziji za posamezne oblike nepremoženjske škode zahteva več, kot je zahteval s preoblikovanim zahtevkom, ki ga je upoštevalo pritožbeno sodišče. K temu gre dodati, da je že v pritožbi proti prvostopenjski sodbi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zahteval le še nadaljnjih 400.000 SIT oziroma skupaj 2.000.000 SIT odškodnine, ne pa celotne odškodnine v višini 2.500.000 SIT, kot je to zahteval s preoblikovanim zahtevkom. Pritožbeno sodišče, ki je odškodnino prisojeno iz tega naslova zvišalo za 400.000 SIT, je njegovi pritožbi v zvezi z odškodnino za to obliko nepremoženjske škode v celoti ugodilo, tako da se zavrnilni del pritožbene sodbe tudi iz tega razloga ne nanaša na ostalih 500.000 SIT odškodnine.

Revizija izpodbija tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo zamudnih obresti. Iz nejasnih navedb tega dela revizije je mogoče razbrati, da poleg zamudnih obresti od 1.500.000 SIT nadaljnje odškodnine, še zahtevane v reviziji, revizija vztraja tudi pri plačilu zamudnih obresti od nespornega dela odškodnine v znesku 2.100.000 SIT in plačilu zamudnih obresti od dela prisojene odškodnine v znesku 2.000.000 SIT za čas od 25.1.2001 do 31.12.2001. Vendar pa revizija tudi v tem delu ni dovoljena. Merila za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča iz drugega odstavka 367. člena ZPP so določena v 39. in naslednjih členih ZPP. Po prvem odstavku 39. člena ZPP se kot vrednost vzame le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, med katere sodijo tudi zamudne obresti, pa se po drugem odstavku 39. člena ZPP pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta upoštevajo samo, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je torej zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg glavnice, se šteje za postransko terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko postane v postopku z revizijo sporna le še odločitev o obrestih. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da revizija le proti odločitvi o obrestih, ki se uveljavljajo kot postranska terjatev, ni dovoljena, ker po pravilih procesnega prava ni vrednosti spornega predmeta. Tudi tožnik je zahtevek za plačilo zamudnih obresti postavil kot postransko terjatev, saj jih je v tožbi zahteval skupaj s plačilom spornega in nespornega dela odškodnine (toženka je 2.000.000 SIT plačala po vložitvi tožbe). Ker je obrestni zahtevek obdržal naravo postranske terjatve tudi v revizijskem postopku, kjer odločitev o zahtevku glede glavnice, od katere obresti tečejo, ni več sporna, revizija tudi proti odločitvi o zamudnih obrestih ni dovoljena.

Na podlagi 377. člena jo je revizijsko sodišče zavrglo.