Jedro

Stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženo A. D. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 200,00 EUR, ker naj bi zlorabila pravico do preložitve naroka, ki ji jo daje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Proti sklepu se je po svojem pooblaščencu pritožila tožena A. D. iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da se ga razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Navaja, da je sodišče že samo ugotovilo, da je smrt v družini upravičen razlog za preložitev obravnave. Ni sporno, da je prvotoženi stranki 31.1.2009 umrl oče, kar je gotovo močno vplivalo na psihično in fizično stanje tako prvo, kot tudi drugotožene stranke. Dodatno je vse poslabšala še huda bolezen strica, ki je umrl 14.2.2009. Smrt ožjega družinskega člana, po mnenju drugotožene stranke, objektivno predstavlja okoliščino, ki v vsakem primeru utemeljuje preložitev naroka in pri tem subjektivna okoliščina, da „se stranki ne da hoditi na obravnavo“ ne more vplivati na sicer utemeljen razlog za preložitev. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, s čim in kako je drugotožena stranka ravnala v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Glede na to, da njena udeležba na obravnavi ni obvezna (282. člen ZPP), je vprašanje, ali lahko njen neinteres zanjo predstavlja ravnanje, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. V vlogi za preložitev obravnave so navedeni trije razlogi za preložitev, ki vsi dosegajo kriterij utemeljenosti, kot ga določa 115. člen ZPP, zato je nesporno, da preložitev ni bila predlagana zato, ker se eni od toženih strank ni dalo hoditi na sodišče. Svojih pravic ni uporabila, saj je predlog za preložitev vložil pooblaščenec v imenu obeh toženih strank in jih torej tudi ni zlorabila. Njen dopis bi bil lahko neetičen, vendar pa je razloge za svoje ravnanje sodišču pojasnila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz vsebine prošnje za preložitev naroka za glavno obravnavo (list. št. 58 – 59) izhaja, da je pooblaščenec toženih strank, odvetnik M. K., predlog, da se glavna obravnava, ki je bila razpisana za dne 17.2.2009, preloži zaradi smrti očeta prvo tožene stranke, vložil v imenu in po pooblastilu prvo tožene stranke. V imenu obeh toženih strank pa je prosil za preložitev tudi iz razloga, ker med pravdnima strankama potekajo izvensodni pogovori v smeri sklenitve sodne poravnave. Drugo tožena stranka torej preložitve že razpisane obravnave zaradi smrti v družini ni predlagala in je sodišče, ko je obravnavo iz tega razloga preložilo (glej odredbo na l. št. 58), sledilo predlogu prvo tožene stranke. Ostalih razlogov, ki jih je pooblaščenec navedel, sodišče ni obravnavalo in jih očitno tudi ni štelo za relevantne.

5. Ugotovitev sodišča, da je drugo toženka zlorabila pravico do preklica obravnave, saj jo je uporabila s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, je, upoštevajoč vsebino prošnje za preložitev obravnave, zato nepravilna, posledično pa je nepravilen tudi izrek denarne kazni. Drugo tožene stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke. Za drugotoženo stranko smrt v družini ni mogla biti izgovor, saj v njenem imenu pooblaščenec preložitve iz tega razloga sploh ni predlagal. 6. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da s strani drugo tožene stranke ni prišlo do zlorabe pravice do preložitve naroka z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).