U-I-382/98

22. 11. 2001

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude samostojnega podjetnika "ELOKSIRANJE" Gabrijel Andrej, s. p., Škofljica, na seji dne 22. novembra 2001

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 139. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000 in 124/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik navaja, da mu je bilo po 139. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ92) z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) naloženo, da delavca, ki je bil zaradi posledic bolezni razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, obdrži na delu ter ga razporedi k delu, pri katerem ne bo dvigoval bremen, težjih od 20 kg, in delal v prisilni drži. Pobudnik zatrjuje, da v njegovem podjetju s sedmimi zaposlenimi za takšnega delavca ni primernega delovnega mesta. Meni, da Zakon v nasprotju z Ustavo in mednarodnimi akti nanj kot samostojnega podjetnika prevaljuje z Ustavo zagotovljene pravice do socialne varnosti in do socialnega varstva, ker obolelost delavca ni v vzročni zvezi z delom pri njem. V mali dejavnosti, kot je njegova, naj bi bila izpodbijana določba nesposobna uresničevanja (in zato v neskladju z 2. členom Ustave), saj naj bi zagotovitev drugega ustreznega delovnega mesta praktično ne bila možna. Zaradi takšnega naloženega bremena naj bi bil v neenakem položaju v primerjavi z drugimi podjetniki (14. člen Ustave), prizadeti pa naj bi bili tudi njegovi pravici do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in podjetništva (74. člen Ustave), ker se mu zmanjšujeta dobiček in konkurenčna sposobnost.

2.Z vlogo z dne 8. 9. 2000 je pobudnik razširil pobudo na novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ker določbe tega zakona, ki se nanašajo na njegov primer, položaja do 1. 1. 2003 ne spreminjajo. Dne 8. 11. 2001 pa je sporočil, da je delavcu večkrat poizkušal najti zaposlitev v drugem podjetju, vendar se je pri tem srečal bodisi z nesorazmerno zahtevo takšnega podjetja bodisi z odklonilnim stališčem delavca. Ko je ugotovil, da delavec dela na črno, je delovno razmerje z njim prekinil. Pobudnik navaja, da je njegov primer s tem rešen, Ustavno sodišče pa naj ga reši še drugim.

3.Pobudnik pobude za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZPIZ92 in ZPIZ-1 ne umika kljub navedbi, da je njegov primer rešen. Nasprotno, želi, naj Ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti zaradi drugih podjetnikov in obrtnikov, ki se nahajajo v podobnem položaju, kot je bil njegov. Pobudnik za nadaljevanje postopka ne izkazuje pravnega interesa po 24. členu ZUstS. V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča (tako npr. v sklepih št. U-I-198/99 z dne 13. 4. 2000, OdlUS IX, 88 in št. U-I- 423/99 z dne 4. 2. 1999, OdlUS VIII, 25) mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja. Pobudnik z zavzemanjem za pravice drugih zato ne izkazuje zahtevanega pravnega interesa za izpodbijanje ZPIZ92 in ZPIZ-1. Ob navedbi, da je njegov primer rešen, nima več niti pravnega interesa, ki ga je za izpodbijanje ZPIZ92 izkazoval ob vložitvi prve vloge. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena ves čas postopka, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena v povezavi s tretjim odstavkom 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen, in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić