Jedro

Tožba zoper dokončno odločbo toženca, ki je na sodišče prispela po izteku 30 dni od vročitve odločbe, je prepozna, zato se zavrže, čeprav je bila pri tožencu vložena še pred iztekom roka. Tožnik se na nevednost oziroma očitno pomoto pri vložitvi tožbe ni skliceval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je odločbo št. ... z dne 12. 12. 2012 prejel 14. 12. 2012. V zakonsko predpisanem roku, to je v 30 dneh po prejemu odločbe, je dne 10. 1. 2013 vložil pritožbo zoper omenjeno odločbo in sicer osebno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Območna enota A. Ker je bila z njegove strani pritožba vložena v zakonsko predpisanem roku in ker ne odgovarja za zamudo posredovane pritožbe na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, prosi za razveljavitev sklepa in za redno obravnavanje zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Po 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Enako je določeno tudi v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) v določbi drugega odstavka 252. člena. V 112. členu ZPP, ki se uporablja v zvezi z 19. členom ZDSS-1, je določeno, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Iz listinske dokumentacije izhaja, to pa potrjuje tudi pritožba, da je bila tožniku dokončna odločba z dne 12. 12. 2012 vročena 14. 12. 2012. Odločba ima pravilen pravni pouk in sicer, da zoper to odločbo lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Komenskega 7, v roku 30 dni od vročitve te odločbe. Zadnji dan 30 dnevnega roka za vložitev tožbe se je skladno z določbo četrtega odstavka 111. člena ZPP iztekel v ponedeljek, dne 14. 1. 2013. Tožnik je tožbo, imenovano pritožbo zoper odločbo št. ... z dne 12. 12. 2012 poslal tožencu 11. 1. 2013. To je nedvomno pred iztekom roka, vendar pa je tožbo poslal nepristojnemu organu. ZPP v šestem odstavku 112. člena določa, da vloga, ki je vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, se šteje za pravočasno vloženo le ob pogoju, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma tretjega odstavka 87. člena zakona ali vložnikovi očitni pomoti. ZPP pa v sedmem odstavku istega člena izrecno določa, da veljajo določbe od prvega do šestega odstavka tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba.

Pravočasnost vložitve tožbe je v socialno-pravnih zadevah procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zadeve. Obstoja procesnih predpostavk za sodno varstvo iz socialno-varstvenih pravic sicer ni mogoče ugotavljali neodvisno od pravne ureditve predsodnega-upravnega postopka, vendar pa mora biti tudi za primer, da zavarovanec vloži v roku tožbo pri upravnem organu, le-ta pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, ker jo upravni organ sodišču pošlje po izteku roka, saj je verjetno izkazana nevednost vložnika ali njegova očitna pomota, saj bi bil sicer zavarovanec, ki vloži tožbo za uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri upravnem organu v neenakem položaju v primerjavi z zavarovancem, ki vloži tako tožbo pri nepristojnem sodišču. Ker se tožnik do izteka pritožbenega roka na nevednost oziroma očitno pomoto ni skliceval, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti določbe šestega odstavka 112. člena ZPP. Pravočasno vložena tožba je procesna predpostavka za obravnavanje zadeve po vsebini. Ker ta predpostavka v konkretni zadevi ni podana, tudi pritožbeno zavzemanje za obravnavanje po vsebini za presojo izpodbijanega sklepa ne more biti upoštevno. Tožnik pa se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje na to, da ni kriv za nepravočasen odstop pritožbe Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, saj je bil pravilno podučen na kateri naslov mora vložiti tožbo, vložil pa jo je pri tožencu. Dejstvo, da je tožnik vložil tožbo pri tožencu pravočasno, pa ne pomeni, da jo je vložil pravočasno, saj je na sodišče prispela po izteku roka in torej prepozno.

Sodišče prve stopnje je glede na vse obrazloženo pravilno odločilo s tem, ko je na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo kot prepozno vloženo zavrglo. Pritožbeno sodišče pa je iz enakih razlogov tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.