Jedro

Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023. Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja, zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (II.) imenovalo upravitelja ter (III.) ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, prek katere upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovoril upnik, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal zavrženje pritožbe, podrejeno njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasil je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen (med drugim) vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Za presojo aktivne legitimacije upnika je pomembno stanje verjetno izkazane terjatve, s katero upnik izkazuje svojo aktivno legitimacijo, in sicer ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka. S predlogom za začetek stečajnega postopka upnik namreč uveljavlja pravovarstveni zahtevek za plačilo njegove terjatve do dolžnika, s katero izkazuje svojo aktivno procesno legitimacijo, uveljavlja pa tudi zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek. Če dolžnik po vložitvi predloga to terjatev plača, upnik ne izgubi aktivne legitimacije, če verjetno izkaže tudi druge terjatve do dolžnika, in to ne glede na to, ali so te terjatve dospele pozneje. Če pa je bil upnik v času predhodnega postopka v celoti poplačan, nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.

6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje opravilo le en narok za začetek stečajnega postopka. Na tem naroku (25. 1. 2023) je sodnica sprejela sklep, da je dolžnik dolžan v roku 3 dni izkazati, da je bila terjatev po sklepu sodišča Ng 7/2022 plačana. V nadaljevanju je ugotovila, da je zadeva zrela za odločitev, iz zapisnika z naroka pa izhaja, da odločba izide pisno po izteku roka za izdajo odločbe, ki izteče po izteku tridnevnega roka, ki je bil dolžniku dan za predložitev dokaza o plačilu upnikove terjatve. Dolžnik je sodišču prve stopnje 27. 1. 2023 posredoval dokazilo o plačilu terjatve, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 3. 2. 2023 začelo stečajni postopek nad njim.

7. Dolžnik sodišču prve stopnje očita, da na naroku 25. 1. 2023 ni sprejelo izrecnega sklepa / zaključka o končanju naroka, temveč je le sklenilo, da je zadeva zrela za odločitev in da odločba izide pisno po izteku tridnevnega roka, ki je bil dan dolžniku za predložitev dokaza o plačilu upnikove terjatve. Šteje, da zaradi tega narok ni bil zaključen, čemur pa višje sodišče ne pritrjuje.

8. Zadeva je obravnavana (tako, da se lahko izda odločba) oziroma zrela za odločitev, ko so razčiščena vsa pravno relevantna dejstva oziroma vsi ugovori, stranki pa izjavita, da nimata ničesar več navajati (prim. prvi odstavek 291. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Drugi odstavek 291. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki govori o predčasni sklenitvi glavne obravnave, predstavlja izjemo, predvsem pa se nanaša na razčiščevanje dejstev (da se priskrbijo manjkajoča dokazila)1. Iz citiranega člena ZPP ne izhaja zahteva, da sodišče izda poseben (izrecen) sklep o tem, da je glavna obravnava končana. Zgolj v primeru, da bi šlo za zadevo, v kateri sodi senat, konec glavne obravnave predsednik senata naznani s sklepom,2 za kar pa v tej zadevi ne gre. Pritožbeni očitek, da bi bilo v odsotnosti posebnega sklepa o tem, da je narok končan, potrebno šteti, da narok ni bil zaključen, zato ni utemeljen.

9. Pisna odločba mora biti izdana na dan zaključka naroka, in sicer zato, ker sodišče takrat zaključi dokazovanje, ki je bilo predmet postopka. Drugih dokazov ne sme upoštevati, razen v primeru izjeme iz drugega odstavka 291. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. V primeru tako imenovane pridržane odločbe datum izdaje odločbe časovno ne sovpada z datumom, ko je sodišče predčasno sklenilo narok. V takem primeru mora sodišče v uvodu pisnega odpravka sodne odločbe navesti oba datuma: dan, ko je bil končan narok, in dan, ko je bila izdana odločba (drugi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. V tej zadevi sodišče prve stopnje ni ravnalo tako. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, je sodišče prve stopnje v uvodu (in na koncu) sklepa navedlo zgolj dan, ko je izdalo sklep, to je 3. 2. 2023. Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom – sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 7/2022 z dne 1. 9. 2022, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023. 11. Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja (ker je bila že plačana), zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje, to pa je bilo v tej zadevi 3. 2. 2023. Ali je na ta dan morebiti obstajala kakšna druga upnikova terjatev (konkretno: s strani upnika ves čas postopka zatrjevana terjatev iz naslova danih posojil), sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, saj je štelo, da je izkazana terjatev iz naslova stroškov po sklepu Ng 7/2022 z dne 1. 9. 2022. 12. Ob povedanem se izkaže, da so zaključki sodišča prve stopnje glede obstoja upnikove zapadle terjatve napačni. Ker sodišče drugih upnikovih navedb in dolžnikovih ugovorov zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni obravnavalo, je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. VSRS sklep II Ips 27/2015 z dne 14. 9. 2016 2 N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 620