Jedro

Izvršitelj do nagrade za vročanje in do povračila materialnih stroškov (za PTT, fotokopije) ni upravičen, ker povračilo teh stroškov v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in v povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predstavlja posebne stroškovne postavke, temveč so ti stroški vsebovani že v ceni storitve rubeža oziroma drugega dejanja izvršbe ali zavarovanja.

Izrek

Pritožba se z a v r n e in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršitelju T. M. odmerijo stroški v znesku 16.941,08 SIT, ki se poplačajo v breme založenega predujma. V presežku za 600,92 SIT je zahtevek izvršitelja za povrnitev stroškov zavrnilo in izvršitelju naložilo, da upniku v roku 8 dni vrne ostanek predujma v znesku 5.058,92 SIT.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil izvršitelj. V pritožbi je navedel, da mu sodišče nepravilno ni priznalo stroškov oprave osebne vročitve in PTT stroškov. Vsa potrebna izvršilna dejanja so bila namreč opravljena v skladu z odredbo naslovnega sodišča, tako tudi osebna vročitev. Ob predložitvi stroškovnika je sodišču predložil tudi vročilnico, iz katere je razvidno, da je bila vročitev opravljena. Ravno tako pa mu gredo tudi materialni stroški v smislu poštnine in fotokopij, saj brez njih poslovanje ni mogoče, nerazumno pa je tudi, da se materialni stroški črpajo iz tar. št. 1. Predlagal je, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršitelj je na podlagi 291. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Tarifa za plačilo dela izvršiteljev).

Sodišče prve stopnje mu v izpodbijanem sklepu ni priznalo stroškov za vročitev sklepa o določitvi izvršitelja dolžnici ter stroškov PTT in fotokopij, ker za to v Tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni našlo pravne podlage. Tudi sodišče druge stopnje je presodilo, da izvršitelj do nagrade iz teh dveh postavk ni upravičen.

Izvršitelj ima sicer prav, da je moral sklep o določitvi izvršitelja dolžnici vročiti po odredbi sodišča, saj mora izvršitelj, kadar zakon tako določa, pred opravo posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja o dejanjih obvestiti upnika oziroma dolžnika (1. odstavek 36. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Vendar pa stroški, ki so izvršitelju nastali v zvezi z vročanjem, po Tarifi za plačilo dela izvršiteljev ne predstavljajo posebne stroškovne postavke, niti ni kot posebna postavka predvidena nagrada za vročitev, temveč so dejanski stroški vročanja vsebovani v ceni storitve rubeža oziroma drugega dejanja izvršbe ali zavarovanja (po tar. št. 1).

Kot posebna postavka so stroški vročanja določeni le v Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje (nagrada za navadno vročitev znaša po 14. členu tega pravilnika 12 točk, pooblaščeni vročevalec pa je izjemoma upravičen tudi do povrnitve drugih dejanskih stroškov, za katere sodišče na podlagi predloženih dokazil oceni, da so bili potrebni). Izvršitelj pa do nagrade po tem pravilniku (ob odsotnosti posebne postavke v Tarifi za plačilo dela izvršiteljev) ni upravičen, saj ne izpolnjuje pogojev za pooblaščenega vročevalca oziroma ni oseba, ki vročanje opravlja kot registrirano dejavnost. V tem delu je zato pritožba izvršitelja neutemeljena.

Prav tako pa v Tarifi za plačilo dela izvršiteljev kot posebna postavka tudi ni predvidena povrnitev PTT stroškov in stroškov fotokopij. 2. odstavek tar. št. 1 določa, da cena storitve rubeža zajema med drugim tudi vsa druga običajna pripravljalna dejanja in ker je materialne stroške (PTT, fotokopije) nedvomno šteti med potrebna pripravljalna opravila za rubež, je pravilen zaključek, da izvršitelj do povrnitve priglašenih materialnih stroškov ni posebej upravičen.

Pritožba izvršitelja je tako v celoti neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in s 15. členom ZIZ).