Jedro

Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov.

Čeprav mora pravni pouk skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP vsebovati tudi podatek o številu izvodov, v katerih je treba vložiti pritožbo, to ne izključuje dolžnosti sodišča, da pritožnika v primeru nezadostnega števila izvodov pritožbe (najprej) pozove k predložitvi dodatnih izvodov. Ustavna narava pravice do pritožbe (25. člen URS) zahteva postopanje sodišča strogo v mejah jezikovnega pomena besedila teh zakonskih določb, zato ni dopustna smiselna uporaba določb o ravnanju z nepopolno pritožbo.

Izrek

I.Reviziji se ugodi, sklepa sodišča prve in druge stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Revidentka je zakonita dedinja (vdova) po pokojnem A.A., ki je v tej pravdi od tožencev zahteval plačilo 55.887,92 EUR. Njegov tožbeni zahtevek je bil s sodbo z dne 4. 4. 2024 v celoti zavrnjen. Pooblaščenec pokojnega tožnika je 12. 8. 2024 vložil pritožbo zoper sodbo in zanjo po pozivu tudi plačal sodno takso.

Dosedanji potek postopka

2.Sodišče prve stopnje je pritožbo zoper sodbo zavrglo, ker je bila vložena v nezadostnem številu izvodov (dva izvoda namesto treh). Pojasnilo je, da je sodba, ki jo je pokojni tožnik s pritožbo želel izpodbijati, vsebovala pravni pouk. Ta je tožnika opozoril, da mora biti pritožba vložena v treh izvodih, sicer bo zavržena.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo. Poudarilo je, da vložena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje sicer ni nepopolna v smislu določb 108. člena Zakona o pravdnem postopku, a določba šestega odstavka tega člena velja zgolj za vloge, za katere stranka od sodišča ni dobila predhodnega opozorila o potrebnem številu izvodov in da bo sicer njena vloga zavržena.

4.Vrhovno sodišče je na predlog B.A., zakonite dedinje po pokojnem tožniku A.A., s sklepom II DoR 452/2024 z dne 19. 3. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja: Kakšen pomen ima pravni pouk na uporabo določbe 108. in 336. člena Zakona o pravdnem postopku v primerih, ko pritožba ni vložena v zadostnem številu izvodov?

Revizija in odgovor na revizijo

5.Revidentka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja, da formalistična razlaga določbe 336. člena v zvezi z določbo 108. člena ZPP ne dopušča avtomatičnega zavrženja pritožbe v procesni situaciji, kot je konkretna, kjer je bil pritožbeni rok še odprt in do zastoja postopka v primeru pozivanja na predložitev zadostnega števila izvodov ne bi moglo priti. Skladno s sklepom VSRS Cp 11/2016 morajo sodniki vrednotenje vselej opraviti skozi prizmo z Ustavo zajamčenih človekovih pravic. Da bi bila zakonska omejitev pravice do sodnega varstva dopustna, mora ustrezati načelu sorazmernosti.

Poudarja neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Večina zaključuje, da je zavrženje pritožbe v takšnem primeru dopustno (tako tudi VSL I Cp 1045/2021 in v njej navedene odločbe). Nekatere odločitve (npr. VSL I Cp 2121/2022, VSCI Cp 70/221, VSL I Cpg 427/2020, VSC I Cp 446/2023) dopuščajo izjemo, ko stranka sicer vloži premajhno število izvodov pritožbe, a ti zadoščajo za vse stranke z nasprotnim pravnim interesom od pritožnikovega. Nobeno izmed višjih sodišč pa se pri svoji odločitvi ne spusti v presojo dopustnosti zavrženja s perspektive sorazmernosti odločitve in ustavnoskladne razlage.

Določbi 108. in 336. člena ZPP ne moreta biti sami sebi namen v primerih, ko takšno zavrženje nima neposrednega vpliva na hitrost in ekonomičnost postopka, bi pa zavrženje povzročilo absolutno izgubo pravice stranke do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Že jezikovna razlaga določbe 336. člena ZPP, ki je glede na določbo 108. člena ZPP specialna, takšnega zaključka ne dopušča. Pomen pravnega pouka ne more biti v tem, da strankam postopka jemlje izrecne in z zakonom določene pravice.

Nazadnje se revidentka sklicuje še na sodbo in sklep VSRS II Ips 49/2024, 50/2024.

6.Toženca na vročeno revizijo nista odgovorila.

O procesni legitimaciji

7.Revizijsko sodišče uvodoma zgolj pojasnjuje, da je tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje umrl. Ker je imel pooblaščenca, se postopek ne prekine, temveč so v trenutku njegove smrti njegovi dediči postali stranka v postopku (procesno nasledstvo umrle stranke). Sklep o dedovanju po pokojnem tožniku še ni bil izdan, izhaja pa iz sklepa zapuščinskega sodišča o prekinitvi postopka, da je ena izmed zapustnikovih zakonitih dedičev revidentka (zapustnikova vdova). Tako je procesno legitimirana za vložitev revizije oziroma za pooblastitev odvetnika, ki jo je zanjo vložil.

Odločitev o reviziji

8.Revizija je utemeljena.

9.O identičnem procesnem vprašanju je Vrhovno sodišče odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti v odločbi II Ips 49/2024, II Ips 50/2024 z dne 6. 2. 2025. Ker pri nosilnem stališču, ki je v predhodni odločbi podrobneje utemeljeno, vztraja, v nadaljevanju podaja le zgoščeno obrazložitev.

10.ZPP v 342. členu določa, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Tožnikov pooblaščenec je pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil v dveh izvodih namesto v treh (za sodišče in za dva toženca). V pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje je izrecno pisalo, da se pritožba vloži v treh izvodih in da bo sicer zavržena brez poziva k dopolnitvi.

11.Za presojo o tem, kako mora ravnati sodišče, če stranka, tako kot pokojni tožnik v obravnavanem primeru, pritožbe ne vloži v zadostnem številu izvodov, je ključno razmerje med 108. in 336. členom ZPP.

12.Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže (šesti odstavek 108. člena ZPP).

13.ZPP nadalje v 336. členu določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Glede na resnost možnih posledic, ki jih ima ta določba za izvrševanje (ustavno varovane) pravice do pritožbe, terja njena uporaba restriktiven pristop.

14.Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov.

15.Kdaj je pritožba nepopolna, določa tretji odstavek 343. člena ZPP: če ne vsebuje (obveznih) sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona - to je navedbe sodbe, zoper katero je pritožba vložena, ter podpisa pritožnika. Pritožba, ki ni vložena v zadostnem številu izvodov, torej ni nepopolna. V takšnem primeru mora zato sodišče vložnika skladno s šestim odstavkom 108. člena ZPP (ki se torej uporablja tudi v postopku s pritožbo) pozvati, naj v določenem roku predloži dodatne izvode pritožbe. Šele če pritožnik ne ravna po tem nalogu, pritožbeno sodišče pritožbo zavrže.

16.Čeprav mora pravni pouk skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP vsebovati tudi podatek o številu izvodov, v katerih je treba vložiti pritožbo, to ne izključuje dolžnosti sodišča, da pritožnika v primeru nezadostnega števila izvodov pritožbe (najprej) pozove k predložitvi dodatnih izvodov. Ustavna narava pravice do pritožbe (25. člen URS) zahteva postopanje sodišča strogo v mejah jezikovnega pomena besedila teh zakonskih določb, zato ni dopustna smiselna uporaba določb o ravnanju z nepopolno pritožbo. Način vnaprejšnjega opozorila je namreč manj intenziven kot konkreten poziv, ki ga zagotavlja zakon.

17.Pravni pouk, v katerem je stranka opozorjena, da bo sodišče pritožbo, ki ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, takoj zavrglo, ne da bi stranko pozivalo k predložitvi manjkajočih izvodov, je zato napačen. V skladu z ustaljeno sodno prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča napačen pravni pouk stranki ne sme odvzeti pravice oziroma jamstev, ki ji jih zagotavlja zakon (konkretno šesti odstavek 108. člena ZPP).

18.Odgovor na dopuščeno vprašanje se torej glasi: pravni pouk v sodni odločbi, ki vsebuje izrecno opozorilo, da bo sodišče pritožbo v primeru vložitve v nezadostnem številu izvodov zavrglo, ne da bi vložnika pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ne more izključiti zakonsko predvidene uporabe šestega odstavka 108. člena ZPP.

19.Zaradi ugotovljene kršitve je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP reviziji ugodilo, sklepa obeh nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje. To naj v nadaljevanju upošteva zgoraj pojasnjeno in opravi potrebna procesna dejanja v zvezi z vloženo pritožbo zoper sodbo.

20.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/6, 324, 324/6, 336, 342, 343, 343/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.