Jedro

Če sodišče prve stopnje pred zaslišanjem obdolženčeve žene in obdolženčeve tašče obeh ne opozori po 2. odst. 236. člena ZKP, pa čeprav je žena oškodovanka in tašča obremenilna priča, in na njuni izpovedbi opre obsodilno sodbo, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki 1. odst. 371. člena ZKP, katere posledica je razveljavitev izpodbijane sodbe.

Izrek

Pritožbi zagovornice odvetnice M.N. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po I. odstavku 143. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo štiri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 4.500,00 SIT in povprečnina v znesku 40.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožnici, da je sodišče prve stopnje storilo zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku.

Izpodbijana sodba se namreč opira na izpovedbi oškodovanke T.H. in njene matere L.H., ki sta bili na glavni obravnavi nezakonito zaslišani. V času sojenja na prvi stopnji sta bili obe priviligirani priči (obdolženčeva žena oziroma tašča), pa pred zaslišanjem nista bili opozorjeni na pravno dobroto po 2. točki I. odstavka 236. člena Zakona o kazenskem postopku. Zato pomenita njuni izpovedbi nedovoljena dokaza po 237. členu istega zakona. Zaradi uporabe teh dveh izpovedb v izpodbijani sodbi je bilo zato nujno izpodbijano sodbo razveljaviti. V zvezi s primarnim pritožbenim predlogom je povedati, da je mogoče to absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpraviti samo z razveljavitvijo izpodbijane sodbe in s ponovnim sojenjem na prvi stopnji. Tako predlagana sprememba izpodbijane sodbe ne pride v poštev.

Zagovornica je pravilno opozorila, da je v spisu še vedno uradni zaznamek o izjavi, ki jo je oškodovankina mati L.H. dala policistom v predkazenskem postopku (list. št. 12). Ne glede na to, da pomeni opustitev izločitve te izjave le relativna kršitev določb kazenskega postopka, bi sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bi to izjavo izločilo iz spisa, kakor to določa I. odstavek 83. člena Zakona o kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje očitno ni ravnalo tako, saj obdolženčeve tašče ni štelo za priviligirano pričo. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, ali imata oškodovanka in njena mati še vedno lastnost privilegirane priče, in tej ugotovitvi ustrezno ukrepati pred njunim ponovnim zaslišanjem. Seveda bo moralo izločiti iz spisa izjavo obdolženčeve tašče, ki je bila ob podaji te izjave še v svaštvu z obdolžencem.

Potrebno bo ponoviti tudi ostale izvedene dokaze.

Ne glede na to,da sodišče druge stopnje zaradi razveljavitve izpodbijane sodbe ni bilo več upravičeno ocenjevati obstoja ostalih dveh pritožbenih razlogov, bo moralo sodišče prve stopnje tudi z upoštevanjem teh pritožbenih navedb oceniti, ali je lahko obdolžencu z opisanim ravnanjem sploh mogoče očitati kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti.