Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 OT to lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po končanem sporu o glavni stvari izdalo stroškovni sklep, s katerim je toženi zavod zavezan, da tožnici v 15 dneh povrne stroške postopka v višini 904,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ni priznalo stroškov za končno poročilo, konferenco s stranko in poročilo stranki z utemeljitvijo, da ne gre za samostojno procesno opravilo.

2. Zoper del zavrnilnega sklepa je tožnica vložila pritožbo s predlogom, da se dosojenih 904,67 EUR zviša na 941,64 EUR. Meni, da ji je potrebno priznati tudi stroške iz naslova končnega poročila stranki v višini 50 točk, nanje odmeriti 1 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Premalo je priznanih 36,97 EUR. Stroški poročila ne morejo biti zajeti v kateremkoli delu odvetniške storitve. Sklicuje se na sklepa II Cp 2599/2016 in I Cpg 24/2021 in opozarja da judikat, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče, stroškov končnega poročila sploh ne omenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in ob uporabi 366. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) v zvezi s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev postopka in pravilne uporabe materialnega prava je potrebno ugotoviti, da pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) se v socialnih sporih uporablja ZPP, če ZDSS-1 ne določa drugače. To velja tudi za stroške postopka. V sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj glede na 68. člen ZDSS-1 toženi zavod vedno krije svoje stroške ne glede na izid spora, za stroške tožečih strank pa se uporabljajo pravila ZPP. Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo med ali zaradi postopka (151. člen ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo, sme sodišče v skladu s 155. členom ZPP upoštevati samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo odloči _po skrbni presoji okoliščin primera_. To velja tudi za vrednotenje procesnih opravil po Odvetniški tarifi3 (OT). Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi (2. odst. 155. člena ZPP). Po 1. odst. 155. člena ZPP je torej mogoče priznati samo tiste stroške, ki so po skrbni presoji okoliščin primera potrebni za spor.

6. Ob navedenem materialnopravnem izhodišču je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjenih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojne stroške, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Tarifna št. 43. OT izrecno določa, kdaj in v kakšni višini lahko odvetnik obračuna storitve za nasvete, mnenja in udeležbe na konferencah, pregled spisov in listini ter drugih storitev. V skladu s Tarifno št. 43/1 TO to _lahko stori le, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev._ To zagotovo ne velja za spornih 50 točk iz naslova končnega poročila stranki, ki pravno niti niso tako kvalificirani. Zapisana je priglasitev „poročilo stranki z navedbo dejanskega stanja“ pod „datum 17. 2. 2021" - zastopanje na glavni obravnavi in prisotnost (list. 29). Tako priglašene stroške bi seveda bilo mogoče priznati le, če bi bil izpolnjen abstraktni dejanski stan iz Tarifne št. 43 OT, ki pa v okoliščinah obravnavanega primera ni podan.

7. Res je sicer, da je v zadevi opr. št. Psp 328/2018 šlo za pritožbeno presojo stroškov za posvet s stranko pred vložitvijo tožbe, da je sodišče splošne pristojnosti v zadevi II Cp 2599/2016 z dne 20. 12. 2016 presodilo, da je utemeljeno priznana nagrada za končno poročilo stranki v višini 50 točk, ker da ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v sestavi odgovora na tožbo, pripravljalni vlogi ali zastopanju na naroku. Vendar slednje kaže le, da sodna praksa ni enotna. V sodno socialnih sporih je pritožbeno sodišče zavzelo jasno stališče4, da za priznanje 50 točk za končno poročilo ni podlage v Tarifni št. 39. OT5, ker je nagrada za to opravilo zajeta v drugih postavkah. Gre za storitve, ki niso izven sodno socialnega spora in so logično povezane z drugimi samostojnimi opravili iz Tarifne št. 16. OT.

8. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP zavrniti in potrditi stroškovni sklep sodišča prve stopnje.

9. Ob takšnem pritožbenem izidu je ob uporabi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno odločiti, da krije tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami. 4 Npr. v zadevah Psp 229/2020, Psp 22/2020 itd. 5 Oz. 43. Tar. št. po noveli OT; Ur. l. RS, št. 70/2022.