Jedro

Višino prispevka za preživljanje otroka določi sodišče v razmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Preživnina se lahko zviša, če tako narekujejo spremenjene okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženec za preživljanje svoje mladoletne hčerke namesto preživnine, ki je bila določena v dogovoru o preživnini, sklenjeni pred Centrom za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik dne 12.7.1993, nazadnje valorizirane z obvestilom Centra za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik z dne 15.6.1998 na znesek 17.523,10 SIT od dne 1.2.1999 na znesek 25.000,00 SIT mesečno zvišano preživnino do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih v vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade Republike Slovenije. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, tožencu pa naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 8.100,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti obsodilnemu delu izpodbijane sodbe se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil toženec. Smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da preživnine v višini, ki je bila določena s sodbo sodišča prve stopnje, ne zmore plačevati.

Ker je imel nerešen stanovanjski problem, se je odločil za nakup in adaptacijo podstrešja. V ta namen je moral najeti kredit z mesečno obveznostjo 130.000,00 SIT. Žena tožene stranke nima redne zaposlitve. Višina otroškega dodatka za mladoletno tožnico je 5.927,00 SIT in ne 3.500,00 SIT. Odločitev o stroških postopka ni pravilna.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok sme zahtevati, naj se ugotovljena višina prispevka prilagodi spremenjenim razmeram (79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS št. 14/89 p.b. - Ur. l. RS, št. 29/95 - ZZZDR).

Ocena okoliščin na strani preživninskih zavezancev oziroma preživninske upravičenke v primerjavi s tistimi, ki so obstajale v času sklenitve dogovora o preživnini na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik dne 12.7.1993, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Reševanje toženčevega stanovanjskega problema z najemanjem kredita in visokimi mesečnimi obveznostmi za njegovo odplačevanje ne pomeni spremenjenih razmer na strani tožene stranke. Dejstvo, da odplačuje kredit, ne more vplivati na njegovo obveznost, da prispeva k vzdrževanju svojega otroka, saj je obveznost iz naslova zakonitega preživljanja privilegirana in ima zato prednost pred ostalimi obveznostmi. Čeprav toženčeva žena v času zaključka glavne obravnave zaradi čakanja redne plače ni prejemala, ni bila brez sredstev za lastno preživljanje, saj je bila upravičena do nadomestila v višini 40.000,00 SIT mesečno.

Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v pravilnost ocene potreb mladoletne tožnice, ki znašajo 45.000,00 SIT mesečno.

Malenkostna razlika v otroškem dodatku (5.927,00 SIT in ne 3.500,00 SIT), na katero opozarja tožena stranka v pritožbi, ne more vplivati na obseg otrokovih potreb, ki jih morata kriti zakonita zastopnica in toženec.

Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je ob dejstvu, da zakonita zastopnica mladoletni tožnici nudi vsakodnevno skrb, nego in vzgojo, prav, da toženec v denarju prispeva k njenemu preživljanju nekaj več kot polovico. Znesek preživnine v višini 25.000,00 SIT je v sorazmerju z njegovimi možnostmi. Sredstva za lastno preživljanje zato ne morejo biti zmanjšana do take mere, da bi bila ogrožena eksistenca tožene stranke. Kar pa zadeva izboljšanje njegovega življenjskega standarda, je uresničljivo toliko, kolikor to ni na škodo pravic mladoletnega otroka do primernega preživljanja.

Ker zaradi dela tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka ni uspela, niso nastali nobeni stroški, je odločitev sodišča prve stopnje, oprta na 3. odstavek 154. člena ZPP, pravilna.