Jedro

Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katere lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti določbe o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagateljev in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 18.2.2010. Proti temu sklepu vlagata pritožbo predlagatelja in obširno ponavljata navedbe iz ugovora. Pritožba ima osem strani, priložila pa sta 24 prilog. Zaradi ekonomičnosti pritožbeno sodišče le povzema bistvo pritožbenih navedb. Bistvo je, da menita, da sodišče ne bi smelo na način, kot je, opraviti prenosa podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. Menita, da je pri tem sodišče spreminjalo parcelne številke, odpiralo podvložke in protipravno ustvarjalo etažno lastnino brez izdaje odločbe Geodetske uprave. Opozarjata, da se podatki v zemljiški knjigi ne ujemajo s katastrom, saj se v katastru vodi stanje po ročno vodeni zemljiški knjigi, sedaj pa se pojavljajo nove številke, zlasti ni pojasnjeno, kako se je parc. št. 184/2.S spremenila v parc. št. 900.E. Pod parc. št. 900 je vodena stanovanjska hiša Z. in ne njuna hiša G., ki deloma stoji na parc. št. 84/2.S, deloma pa na 184/1.S. Sodišče ne sme spreminjati zemljiškoknjižnega stanja, dokler ni končan elaborat o razdružitvi skupnega premoženja stanovanjske hiše G.. Menita, da je z izpodbijanim sklepom zamenjan tudi sklep o dedovanju št. D 287/83. Sodišče ne sme spreminjati vrste lastninske pravice iz skupne lastnine v solastnino oz. celo v etažno lastnino. Končni rezultat prenosa je celo več novo nastalih vložkov in podvložkov, kot je bilo v ročno vodeni evidenci zemljiške knjige. S tem je sodišče vneslo zmedo. Gre za nezakonito delo sodišča, ki jim odvzame lastninsko pravico. Zahtevata ukinitev osnovnega vložka 778 in podvložkov, saj podvložki niso v skladu z zakonom. Sklicujeta se na 9. člen Zakona o zemljiški knjigi, Uredbo o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter uskladitvi podatkov zemljiške knjige s podatki v zemljiškem katastru, Zakon o evidentiranju nepremičnin, Stvarnopravni zakonik. Zlasti ju moti vpis stanovanjske hiše G.. Opozarjata na sodne poravnave v zvezi s stanovanjem iz zadeve N 12/99. Ponovno predlaga, da sodišče upošteva, da sedaj odprta računalniška evidenca za vl. št. 778 ne more veljati kot osnovni vložek. Tu je vpisana namesto parc. št. 84/2.S, parc. št. 900.E. Vpisano je, kot da je hiša G. etažna lastnina. S tem se izgubi evidenca o lastnikih zemljišča dvorišča in ni razvidno, da so solastniki zemljišča dvorišča enaki, kot so lastniki stanovanjske hiše. Zahtevata, da se podvložke vodi tako, da se poleg osnovnega vložka ustanovi še tri podvložke in sicer za stanovanjsko zgradbo, razen izvzetih poslovnih prostorov, del stanovanjske zgradbe in zemljišče. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da mora odgovoriti na tiste pritožbene navedbe, ki jih šteje za pravno odločilne. To pa pove materialno pravo. Na ostale navedbe pa pritožbenemu sodišču ni treba odgovarjati.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je pritožnik nezadovoljen s prenosom iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno. Sodišče je to opravilo skladno z Uredbo o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki v zemljiška katastra (Ur. l. RS, št. 42/2001). Pri sami izvedbi si je sodišče pomagalo z navodili evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča RS, ki so bila objavljena na spletni strani, vendar za odločitev v tej zadevi, je pomembna Uredba. Postopek v tej zadevi so pričeli pritožniki s predlogom za popravo prenosa na način, kot ga predlagata tudi v pritožbi. Zemljiškoknjižni referent je ta predlog zavrnil in po ugovoru je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta.

Bistvo predloga pritožnikov je, da bi ostala evidenca na vložku 778, parc. št. 184/2 in 2151 k.o. X ista in da bi se odprlo ustrezne podvložke. Sodišče pa je obrazložilo pritožnikoma, da je stanje na vložku 778 k.o. X uskladilo na način, kot izhaja iz zemljiške knjige, ker so na tem vložku izvzeti deli stavbe in je bilo potrebno v računalnik to prenesti v obliki nedokončane etažne lastnine. Lastniki so vsi lastniki, ki so navedeni v podvložkih 778/1 do 778/7 k.o. X Sodišče je pojasnilo, da na vložku 778 k.o. X seštevek deležev prinese dve celoti, kar pa je nemogoče prenesti v elektronsko obliko na enem vložku. Posamezne dele stavb pa so oštevilčeni z začasnimi identifikatorji posameznih delov stavb. Od tod izvirajo številke 900.E do 906.E, kar zlasti moti pritožnika. Sodišče je pojasnilo pritožnikoma, da gre za imaginarne identifikatorje, da je mogoč prenos iz ročne zemljiške knjige v elektronsko vodeno obliko. Končni rezultat bo takrat šele, ko bo prišlo do dejanske etažne lastnine na podlagi etažnega načrta.

Zmotno meni pritožnik, da je to dokončno stanje, ki prejudicira bodoč etažni načrt in sodišče je pojasnilo, da gre za začasno stanje in da glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje, ni bilo mogoče drugače prenesti zadev v elektronsko obliko.

Zmotno meni pritožba, da je s tem stalno spremenjena parcelna številka in da je sodišče opravilo to, kar lahko naredi le Geodetska uprava po opravljenem postopku iz Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Zmotno pa meni pritožba, da lahko na tak način, kot ga predlaga sedaj, predlaga odpravo pomanjkljivosti, če meni, da je do njih prišlo. Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katere lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti (če bo treba), takrat ko bo čas, določbe o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis (primerjaj tudi sklep VSK Cp 703/2009). Sodišče prevzame zemljiškoknjižne katastrske podatke potem, ko pristojna Geodetska uprava po pozivu sodišče le-temu pošlje odločbo, ki je podlaga za vpis spremembe parcelne številke, če ugotovi, da v ročni zemljiški knjigi ni bila vpisana, ker odločba Geodetske uprave ni bila poslana sodišču. O vpisu spremembe sodišča obvesti lastnika z zemljiškoknjižnim izpiskom (5. člen Uredbe). V konkretnem primeru pa do tega stadija postopka še ni prišlo, zato je preuranjena skrb pritožnikov, da je sodišče uzurpiralo pravico zemljiškega katastra in neutemeljena skrb, da se napak ne bo dalo odpraviti.

V tej fazi postopka je sodišče pravilno uporabilo Uredbo in ni ravnalo v nasprotju z zakoni, ki urejajo nepremičninsko zakonodajo, na katero se sklicuje pritožba. Pritožnikoma ni bila odvzeta lastninska pravica in s tem načinom ni opravljeno etažiranje. Sodišče je razložilo, zakaj je bilo potrebno posamezne dele stavbe na naslovu G., oštevilčiti z začasnimi identifikatorji posameznih delov stavbe. Vsak posamezni del stavbe pa je s pisnim opisom in začasnim identifikatorjem vpisan v svoj podvložek, z lastništvom, ki izhaja iz ročno vodene zemljiške knjige. Zato ni predlagateljema odvzeta lastninska pravica oz. spremenjena vrsta lastnine. Gre le za navidezno stanje. Ko bodo lastniki pridobili ustrezni etažni načrt, bo prišlo do končne uskladitve.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje in odrediti ustrezne vpise po določbi 161. člena ZZK-1. Na ostale navedbe, ki niso pravno odločilne glede na podano materialnopravno izhodišče, pa pritožbeno sodišče ne more odgovarjati.