Jedro

Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka nosi stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi sklenitve pisne prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in notarske overitve podpisa z vsebino kot sledi iz tožbenega zahtevka, ki je bilo predmet toženkine ponudbe po 20. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Iz navedb v tožbi sledi, da je sprejemnik ponudbe F. M. uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj. V. M. je uveljavljal predkupno pravico kot drugi kmet in lastnik sosednjega gozda. Vendar pa navedena dva sprejemnika ponudbe nista v zakonitem 60 dnevnem roku vložila vloge za odobritev pravnega posla, zato je tožeča stranka edini sprejemnik ponudbe, ki ima predkupno pravico in je pravilno in pravočasno sprejela ponudbo tožene stranke ter vložila vlogo za odobritev pravnega posla. Ker ostaja nevarnost, da bo tožena stranka z nepremičnino razpolagala ali jo obremenila, predlaga zavarovanje svoje terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Predlaga še, naj sodišče Upravni enoti naloži, da mora prekiniti upravni postopek, ki ga vodi na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča in gozda z dne 9.11.2009. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnega obstoja svoje terjatve. V obrazložitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo, da je F. M. uveljavljal prednostno pravico pri nakupu kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki se prodaja, prav tako je uveljavljal predkupno pravico tudi V. M. kot drug kmet in lastnik sosednjega gozda. Za veljavnost pogodbe, ki je bila sklenjena pod odložnim pogojem, je sedaj potrebna še naknadna odobritev pristojne upravne enote in sodišče prve stopnje iz tožbenih navedb razbere, da pred Upravno enoto v Škofji Loki že poteka postopek za odobritev tega pravnega posla ter zaključi, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v tej fazi postopka niti s stopnjo verjetnosti ni utemeljen ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožeča stranka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da uveljavlja prednostno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča kot kmetijska organizacija. Kmetijsko zemljišče potrebuje za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in je svoj status izkazala z odločbo upravne enote. Res je, da sta prednostno pravico uveljavljala tudi F. M. in V. M. kot kmeta, ki imata v lasti zemljišče, ki meji na zemljišče, ki se prodaja, vendar nista v zakonitem 60-dnevnem roku vložila vloge za odobritev pravnega posla. Zato je tožeča stranka edini sprejemnik ponudbe, ki ima predkupno pravico in je pravilno in pravočasno sprejela ponudbo tožene stranke ter vložila vlogo za odobritev pravnega posla pred pristojno upravno enoto. Samo tožeča stranka lahko izpolni odložni pogoj, od katerega je odvisna veljavnost prodajne pogodbe glede zadevnega kmetijskega zemljišča. Ker F. M. in V. M. v roku 60 dni na upravno enoto nista vložila vloge za odobritev pravnega posla, je izpolnitev odložnega pogoja posledično postala nemogoča. Zato je tožeča stranka edina upravičena, da s tožbo zahteva sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. S tem je verjetnost terjatve izkazana.

Pritožba ni utemeljena.

Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnega zahtevka je v skladu s 1. odstavkom 272. člena ZIZ verjetno izkazan obstoj zahtevka, ali da bo tožniku terjatev zoper toženca nastala. Glede na to, da je predmet konkretne pravde nakup kmetijskega zemljišča, je pravilno izhodišče sodišča prve stopnje, da ima v skladu z določilom 1. odstavka 23. člena ZKZ prednost pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kmet katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča, parc. št. 586/5, k.o. D. z dnem poteka roka za sprejem ponudbe (4.11.2009) sklenjena med toženo stranko in F. M. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri pristojna upravna enota (19. in 22. člen ZKZ). Kot sledi iz zapisnika upravne enote z dne 29.12.2009, št. 330-487/2009, na Upravni enoti poteka postopek za odobritev tega pravnega posla, iz katerega sledi, da je F. M. vložil zahtevo za odobritev pravnega posla za nepremičnino s parc. št. 586/5 gozd in 586/5 pašnik, obe vpisani v z.k. vl. št. 3, k.o. D., in sicer 18.12.2009. Trditve tožeče stranke, da F. M. na Upravni enoti ni vložil vloge za odobritev pravnega posla, se tako pokažejo kot protispisne in neutemeljene. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v tej fazi postopka ni dokazala s stopnjo verjetnosti, da je njen tožbeni zahtevek utemeljen pa pravilno in je pritožba tožeče stranke neutemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, sama krije stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).