Jedro

V okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito se najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.

Izguba zaposlitve tožnika (in v tožbi dodatno zatrjevane težke socialne ter ekonomske razmere v izvorni državi tožnika) tožniku ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrgla tožnikov prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Ocenila je, da ni izpolnil pogojev iz tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1.

2.Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik prvo prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podal 24. 4. 2024. Toženka jo je z odločbo s 30. 6. 2025 zavrnila kot očitno neutemeljeno. Odločba je 27. 10. 2025 postala pravnomočna in 19. 11. 2025 izvršljiva, po sodbi Vrhovnega sodišča št. I Up 185/2025 s 27. 10. 2025.

3.Tožnik je 24. 12. 2025 vložil prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka. Na razgovoru je povedal, da osebnih dokumentov nima. Imel je veljavno delovno dovoljenje in je delal v Kopru. Ker je bil postopek končan, je moral delo zapustiti. Ima alžirsko potrdilo o nekaznovanosti, prevedeno v slovenski jezik, s katerim lahko dokaže svojo istovetnost (toženka poda opombo, da ga do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil). Novih dokazov, ki so nastali po izdaji prvotne odločitve, nima. Še vedno ima psihične težave, ki jih je navajal v prejšnjem postopku in zaradi katerih je bil večkrat obravnavan v bolnišnicah v Grčiji. Zahtevek za uvedbo ponovnega postopka se je odločil podati, ker bi rad nadaljeval z delom, saj je zaradi končanega predhodnega postopka izgubil službo.

4.Toženka citira določbe prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 in prvega odstavka 65. ZMZ-1 ter izpostavlja, da mora vlagatelj za dovolitev ponovnega postopka za mednarodno zaščito predstaviti nova dejstva v postopku. Ta pa mu morajo tudi pomembno povečevati verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno.

5.Toženka je mnenja, da tožnik ni navedel nobenih spremenjenih, novih okoliščin, ki bi mu bistveno povečevale verjetnost za priznanje mednarodne zaščite. Kljub pojasnilu in pozivu pristojne osebe, da naj navede, kako so se spremenile okoliščine od končanja predhodnega postopka do vložitve zahtevka za ponovno prošnjo, je tožnik povedal, da nima novih dokazov oziroma dejstev, ki so se pojavili po izdaji odločbe o predhodni prošnji za mednarodno zaščito. Tudi, da nima novih dokazov, ki so obstajali že pred izdajo odločbe, a jih iz upravičenih razlogov ni mogel navajati že v prvem postopku. Glede na to, da tožnik od podaje prve prošnje ni bil v izvorni državi in da iz njegovih izjav izhaja, da zahtevka ni oprl na nova dejstva, saj ni navedel nobenih objektivnih razlogov, ki bi bili na njegovi strani in iz katerih bi izhajalo, da novih okoliščin brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prvem postopku, ni izpolnil pogojev iz 64. člena ZMZ-1. Toženka je zato njegovo vlogo zavrgla.

Tožba

6.Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo iz razloga nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

7.Tožnik navaja, da je podal zahtevek iz vsebinsko enakih razlogov kot jih je navajal v prehodnem postopku; v prvi vrsti zaradi psihičnih težav, ki so posledica travm iz otroštva, neustrezne zdravstvene pomoči v njegovi izvorni državi in neustreznih, človeka nevrednih življenjskih razmer. Kot novo dejstvo uveljavlja delovno aktivnost. Ta naj bi mu v določeni meri nudila delovno rehabilitacijo, da bi travmatske izkušnje predelal. Sam trdi, da se počuti varno v Republiki Sloveniji, ima dobre odnose v delovnem okolju; opravlja težje fizično delo pri delodajalcu, ki je podizvajalec rekonstrukcije/popravila prog, za katero je bil s strani delodajalca usposobljen.

8.Poudarja, da je tudi pri zahtevku vpel v svojo izjavo socialno ekonomske razloge v primeru vrnitve v njegovo izvorno državo, ki se navezujejo na popolno socialno razvezanost (je brez stanovanja, zemljišča, brez ožjih sorodnikov, ki bi mu nudili oporo in zaradi dolgoročne odsotnosti s pretrgano socialno mrežo). To pomeni visoko tveganje revščine in brezdomstva, katerima je bil že izpostavljen v preteklosti. Zaradi daljše odsotnosti ne bi bil zdravstveno zavarovan, kar bi zahtevalo lastno plačevanje zdravstvenih storitev, sploh zaradi njegove starosti in kroničnih obolenj v zvezi z duševnim zdravjem. Realno bi bil podvržen dolgotrajni brezposelnosti, ne čuti več pripadnosti in identitete do izvorne države, trdi da bi imel zagotovo nestabilno življenje. Sledne navaja kot nove okoliščine po podaji prve prošnje, saj meni, da so se v skoraj dveh letih v njegovi izvorni državi socialno ekonomske razmere poslabšale. To izhaja iz mnogih dostopnih poročil.

Odgovor na tožbo

9.Toženka sodišču predlaga, da naj tožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Dokazni postopek

10.Sodišče je v dokaznem postopku pogledalo in prebralo listine upravnega spisa, ki se nanaša na zadevo, v sodnem spisu pa priloge tožnika A 1 do A 3 ter toženke B 1. Zaslišalo je tožnika.

Tožba ni utemeljena.

Presoja sodišča

11.Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).

12.Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da se v okviru presoje dopustnosti naknadne (ponovne) prošnje za mednarodno zaščito najprej preveri, ali so se pojavili novi elementi ali ugotovitve oziroma jih je prosilec navedel v zvezi z vprašanjem, ali izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi pogoj). Če obstajajo taki novi elementi ali ugotovitve v zvezi s prvo prošnjo za mednarodno zaščito, se obravnavanje dopustnosti naknadne prošnje nadaljuje z drugim korakom, ko se preveri (drugi pogoj), ali novote znatno povečujejo verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite. Opozorilo je, da tudi Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) poudarja, da gre za ločena pogoja, ki morata biti izpolnjena, da se lahko nadaljuje obravnavanje prošnje.

13.Sodišče v celoti sledi pravilni utemeljitvi izpodbijanega upravnega akta. Zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge, ki jih je toženka podala v izpodbijanem sklepu. V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1) pa dodaja, kot sledi v nadaljevanju.

14.Ocena toženke, da izguba zaposlitve tožnika (in v tožbi dodatno zatrjevane težke socialne ter ekonomske razmere v izvorni državi tožnika) tožniku ne povečujejo verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite, je pravilna. Po določbi 20. člena ZMZ-1 mora namreč upravičenost do mednarodne zaščite temeljiti na utemeljenem strahu prosilca pred preganjanjem zaradi njegove pripadnosti določeni rasi/etnični skupini, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, in zaradi katerega se prosilec nahaja zunaj izvorne države in zaradi takega strahu ne more oziroma noče uživati varstva te države (status begunca). Tožnik torej takega preganjanja (sploh) ne zatrjuje.

Prav tako razlogov tožnika glede okoliščin pomanjkanja socialne mreže, revščine in morebitnega brezdomstva ne gre prepoznati kot tistih, ki bi ob vrnitvi v izvorno državo zanj pomenili, da bi bil soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo

(status subsidiarne zaščite). Institut mednarodne zaščite varstvu pred tem ni namenjen. Ta daje zaščito le osebi pred resno škodo, ki bi jo tej osebi v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode iz 24. člena ZMZ-1.

Razlog za mednarodno zaščito torej ne more biti le okoliščina, da je za prosilca ekonomski in socialni sistem v izvorni državi slabši kot v državi, kjer prosi za mednarodno zaščito.

Odločitev toženke je tako pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1DR Alžirija ostaja še vedno odvisna od izvoza nafte in plina, ki predstavlja velik delež državnih prihodkov. Zaradi nihanj cen energentov in zmanjšane proizvodnje se fiskalni proračunski primanjkljaj povečuje ter se pričakuje, da bo ostal do konca 2026 leta. To pomeni, da so sredstva za socialne programe ranljiva za zunanje "šoke" in izjemno zmanjšana. Gospodarska rast se je v letu 2025 do 2026 upočasnila. Kultura in socialna dinamika države se ne izboljšuje in se življenjski standard manjša. Brezposelnost se je izjemno povečala (sploh med mladimi - nad 30%), socialni ukrepi oblasti ne delujejo. Alžirci doživljajo pomanjkanje "priložnosti" in občutek "stalnega preživetja", ki ima velik vpliv na splošno kvaliteto življenja med mladimi in izobraženimi generacijami (npr.Vir: https://www.reddit.eom/r/alqeria/comments/1nqnhwq/our life is wasted in this countrv/ )

2Sodba Vrhovnega sodišča I Up 45/2023, z dne 15. 3. 2023. Vrhovno sodišče se je sklicevalo na Sodbi SEU v zadevi LH (C-921/19) z dne 10. junija 2021, točke 31 do 38 in v zadevi XY (C-18/20) z dne 9. 9. 2021, točki 33. in 34.

3ZMZ-1 v 28. členu resno škodo opredeljuje kot smrtno kazen ali usmrtitev, mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen v izvorni državi ali resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada.

4Primerjaj Sodbe Vrhovnega sodišča I Up 145/2024 z dne 13. 6. 2024, I Up 206/2023 z dne 19. 7. 2023, I Up 178/2023 in I Up 163/2023 z dne 15. 6. 2023, I Up 115/2023 z dne 31. 5. 2023, I Up 67/2023 z dne 19. 4. 2023, I Up 233/2023 z dne 16. 1o. 2023 in druge.

5Tako izrecno Vrhovno sodišče v zadevi I Up 145/2024 z dne 13. 6. 2024, ki se sklicuje tudi na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 83/2024 z dne 9. 4. 2024.