Jedro

Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika z dne 17. 10. 2011 za izvršbo na podlagi priložene menice zoper dolžnika I., d.o.o. zavrnilo, sklenilo pa je tudi, da se upniku ne priznajo izvršilni stroški s pripadki.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi napačne uporabe materialnega prava in določb postopka. Poudarja, da je temelj tožbenega zahtevka bianko menica, ki se izroča imetniku skupaj s pooblastilom, da jo bo le-ta kasneje izpolnil skladno s sporazumom. Pooblastilo za izpolnitev bianko menice se lahko nanaša na vse sestavine menice, razen na podpis, ki je nujno potreben že v trenutku, ko je menica izdana oziroma izročena (VSL sodba I Cp 4698/05). Sestavni del bianko menice je pooblastilo za izpolnitev. Upnik je predlogu za izvršbo poleg menice priložil tudi menično izjavo, iz katere izhaja, da je pooblastilo za izpolnitev in vnovčitev menice podpisal Č. G. kot zakoniti zastopnik (direktor) družbe I., d.o.o. - dolžnika. Na licu menice je zapisano „AKCEPTIRAM“ ter žig dolžnika, ob žigu pa podpis zakonitega zastopnika, ki je identičen podpisu na pooblastilu za izpolnitev menice. Po stališču teorije in sodne prakse za veljavnost menice zadošča podpis akceptanta na listu menice, v kolikor gre za pravno osebo je potreben še žig. Zakon o menici (v nadaljevanju ZM) ne določa, da mora biti ob žigu in podpisu zakonitega zastopnika naveden pripis „zakoniti zastopnik“, da gre za veljavno menično zavezo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih tudi specificira.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot dolžnika pa je označil pravno osebo I., d.o.o. Sodišče prve stopnje je presojalo skladnost v predlogu za izvršbo navedenega dolžnika z osebo, ki je dolžnik meničnega dolga. Glede na to, da je na licu menice na levi strani počez zapis „AKCEPTIRAM“, pod tem pa žig pravne osebe I., d.o.o. ter lastnoročni podpis, je za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa relevantno le, ali je akceptant pravna oseba ali fizična oseba, ki je dala lastnoročni podpis. S tem ko trasat (v konkretnem primeru je to I., d.o.o.) akceptira menico, postane glavni dolžnik (prim. 27. člen ZM). Zato za odločitev v tej zadevi ni odločilno, kdo je menico podpisal kot trasant, zaradi česar se višje sodišče do tega vprašanja, ki ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obravnavalo, niti ne opredeljuje.

5. ZM govori le o podpisu trasata (prim. prvi odstavek 24. člena) na licu menice, kar velja za akcept, ne zahteva pa, da se v primeru, ko je to pravna oseba, ob podpisu navede tudi, da je podpisnik zakoniti zastopnik družbe – dolžnika. Če je na menici ob navedbi pravne osebe oziroma žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno (tako tudi dr. Šime Ivanjko Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 41, opomba 38). Preozka je razlaga sodišča prve stopnje, da že samo dejstvo, da ob žigu pravne osebe in lastnoročnem podpisu ni navedeno svojstvo osebe, ki jo je podpisala, pomeni, da iz menice ne izhaja, da je družba I., d.o.o. akceptirala obveznost iz menice in da zato odgovarja podpisnik kot fizična oseba. Takšno stališče je mogoče zagovarjati, če je na menici le podpis fizične osebe, brez oznake, da je podpisana kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe in brez navedbe gospodarske družbe oziroma njenega žiga (takšno stališče je razvidno tudi iz obrazložitve sodbe VSL Cpg 151/1996, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje).

6. Sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo podlage za zavrnitev predloga za izvršbo iz razloga, da dolžnik, kot je označen v predlogu za izvršbo, ni odgovoren za menični dolg. Odločitev o tem vprašanju je v konkretnem primeru lahko le predmet ugovornega postopka.

7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločilo v novem sklepu o predlogu za izvršbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).