Jedro

Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 48918/2016 z dne 16. 5. 2016 v celoti razveljavi, in sicer za glavnico 1.381,87 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zneska 1.181,99 EUR od 21. 4. 2016 dalje do plačila, od zneska 85,66 EUR od 21. 4. 2016 dalje do plačila in od zneska 114,22 EUR od 29. 4. 2016 dalje do plačila), tožbeni zahtevek pa zavrne. Tožniku je naložilo, da tožencu povrne stroške izvršilnega in pravdnega postopka v znesku 1.070,35 EUR.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe ter zahteva povračilo pritožbenih stroškov. Trdi, da predložena elektronska korespondenca dokazuje, da je toženec tožniku neutemeljeno pošiljal opomine za že plačane račune in da mu je enkrat celo nezakonito odklopil elektriko. Ne drži, da je bil tožnik pri plačevanju računov nevesten. Opomini, izdani za že plačane obveznosti, in neupravičen odklop plačane elektrike, so okoliščine, ki zahtevajo angažiranje odvetnika. Vsak odvetnikov račun predstavlja za stranko obveznost, da ga plača, in posledično škodo, ki jo tožnik v tem postopku vtožuje. Trdi tudi, da je stroškovna odločitev neobrazložena, saj iz nje ne izhaja, katere stroške je toženec priglasil. 3. Toženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem sporu tožnik od toženca zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo je utrpel zato, ker si je moral zaradi toženčevega protipravnega ravnanja (z opomini je od njega zahteval plačilo že plačanih obveznosti, enkrat pa mu je tudi neupravičeno odklopil dobavo električne energije), poiskati odvetniško pomoč. Vtoževana premoženjska škoda naj bi ustrezala vrednosti opravljenih odvetniških storitev.

6. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR; prvi odstavek 443. člena ZPP), v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je kot relevantno dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, ugotovilo sledeče: -toženec je tožniku na treh merilnih mestih (v Štorah, na Igu in v Ljubljani) dobavljal električno energijo ter mu za opravljene storitve izstavljal račune, -tožnik, ki svojih obveznosti do toženca iz naslova dobave/porabe električne energije ni redno izpolnjeval, je za pomoč pri izpolnjevanju obveznosti angažiral odvetnico A. A., -odvetnica A. A. je v tožnikovem imenu tožencu plačevala račune za dobavljeno električno energijo in si s tožencem dopisovala glede zapiranja posameznih računov na posameznih merilnih mestih, -toženec je na enem od merilnih mest enkrat odklopil dobavo električne energije, -odvetnica A. A. je za opravljene odvetniške storitve tožniku izdala tri račune v skupnem znesku 1.381,87 EUR (račun št. 13/2016 z dne 20. 3. 2016 v znesku 1.181,99 EUR, račun št. 17/2016 z dne 5. 4. 2016 v znesku 85,66 EUR in račun št. 22/2016 z dne 15. 4. 2016 v znesku 114,22 EUR), -tožnik odvetnici A. A. omenjenih računov ni plačal. 8. Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana zaradi zmotne ocene, da v toženčevem ravnanju ni elementov protipravnosti oziroma da njegova ravnanja niso bila vzrok za tožnikovo škodo, ker je tožnik za morebitno škodo odgovoren sam, je po vsebini očitek o zmotni uporabi materialnega prava in o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja. Zatrjevana kršitev ni podana.

9. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno podane vse splošne predpostavke odškodninske obveznosti - protipravnost, škoda, vzročna zveza in odgovornost (prim. 131. člen Obligacijskega zakonika), pri čemer je trditveno in dokazno breme glede prvih treh predpostavk na oškodovancu. Materialnopravni zaključek, da toženec ni odškodninsko odgovoren, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitve (povzete iz 14. in 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe), da tožnik škode ni izkazal (odvetnici ni plačal nobenega računa), da je tožnik potreboval pomoč pri plačevanju obveznosti do toženca zaradi lastne nevestnosti in nerednosti pri plačevanju računov (pomoč si je torej poiskal zaradi razlogov na svoji strani) in da tožencu ni mogoče očitati nobenega nedopustnega ravnanja pri poslovanju s tožnikom oziroma njegovo odvetnico.

10. Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode. Ugotovitve, da so zatrjevane odvetničine storitve nastale v komunikaciji med tožnikom in tožencem kot dobaviteljem električne energije v zvezi s tožnikovim izpolnjevanjem obveznosti po pogodbi s tožencem, da sta tožnik in odvetnica A. A. družinsko povezani osebi in da tožnik spornih računov odvetnici ni plačal,1 utemeljujejo pravilnost sklepa, da obstoj računov ne zadostuje za sklep o nastanku škode.

11. Ker tožnik v pritožbenem postopku ni uspel omajati pravilnosti zaključka o neobstoju škode, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s pritožbenim očitkom o zmotnosti ocene, da v toženčevem ravnanju ni elementov protipravnosti oziroma da njegova ravnanja niso bila vzrok za tožnikovo škodo.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da odločitev v stroškovnem delu ni obrazložena (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Četudi sodišče prve stopnje v obrazložitev izpodbijane sodbe ni povzelo posameznih postavk iz toženčevega stroškovnega zahtevka (priloga B22), je izpodbijano stroškovno odločitev mogoče preizkusiti. Toženec je v spis predložil stroškovnik iz katerega izhaja, katere stroške je priglasil in katere stroške mu je sodišče prve stopnje priznalo. Sodišče prve stopnje je tožencu priznalo: 300 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi (po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT)), 300 točk za prvo pripravljalno vlogo (po tar. št. 19/1 OT), 225 točk za drugo pripravljalno vlogo (po tar. št. 19/2 OT), 300 točk za zastopanje na naroku 20. 3. 2017 (po tar. št. 20/1 OT) in 100 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja (četrti odstavek 6. člena OT), 150 točk za zastopanje na naroku 18. 1. 2018 (po tar. št. 20/2 OT) in 100 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skupaj 1475 točk (677,03 EUR), kar povečano za materialne stroške v višini 24,75 točk oziroma 11,36 EUR (3. odstavek 11. člena OT), potne stroške pooblaščenca, nastale na relaciji Ljubljana - Krško - Ljubljana, v višini 143,86 EUR (2 x 2 x 97,2 km x 0,37 EUR), 22 % DDV (183,10 EUR) in plačano sodno takso za ugovorni postopek v višini 55,00 EUR, znaša 1.070,35 EUR.

13. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP)

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, toženčev odgovor na pritožbo pa glede na njegovo vsebino ni potreben strošek, vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Dejstev, da sta z odvetnico A. A. družinsko povezani osebi in da spornih računov odvetnici ni plačal, tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekal, tako da obe dejstvi štejeta za priznani (prim. drugi odstavek 214. člena ZPP).