Jedro

V primeru stečaja morajo upniki glede na določbo 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečaja objavljen. V takem primeru je pomembno, kdo je terjatev prijavil. Prvotni upnik ali tisti, v čigar korist je bila pravica odtujena. V spornem primeru je tako po uvedbi stečajnega postopka pretežni del terjatev prijavila stranka, ki ji je bila pravica odstopljena, prvotni upnik pa samo manjši del, ki je stečajni upravitelj ni prerekal. To pomeni, da se revident v stečajnem postopku ni pojavil kot upnik za terjatev, ki jo je sicer cediral drugi pravni osebi.

Zato revident ni bil upravičen predlagati nadaljevanja postopka, ki je bil zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, kar je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je zato, ker revident ni izkazal pravne koristi, ugotovitvene tožbe ni mogel uspešno nadaljevati (določba 181. člena ZPP). Na tak zaključek nima nobenega vpliva dejstvo, da je bila sporna terjatev cedirana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožnikovo tožbo, s katero je tožil na ugotovitev, da mu je tožena stranka iz naslova plač premalo izplačala 2,591.577,00 SIT.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožnika zoper sklep sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni upoštevalo določbe 190. člena ZPP, v kateri je določeno, da odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča. Zato napotek sodišča o obvezni modifikaciji tožbenega zahtevka nima podlage v ZPP. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišču očita revizija. Določbe 190. člena ZPP so res take, da v primeru odtujitve stvari ali pravice o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne konča, kar pomeni, da ima tožnik pravico voditi pravdo za tujo materialno pravico. Zato ima tudi možnost (ne dolžnost), da ob upoštevanju določb 280. člena obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001) postavi tožbeni zahtevek, da se vtoževana terjatev plača njegovemu nasledniku.

V primeru stečaja morajo upniki glede na določbo 137. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečaja objavljen. V takem primeru je pomembno, kdo je terjatev prijavil. Prvotni upnik ali tisti, v čigar korist je bila pravica odtujena. V spornem primeru je tako po uvedbi stečajnega postopka pretežni del terjatev prijavila stranka, ki ji je bila pravica odstopljena, prvotni upnik pa samo manjši del, ki je stečajni upravitelj ni prerekal. To pomeni, da se revident v stečajnem postopku ni pojavil kot upnik za terjatev, ki jo je sicer cediral drugi pravni osebi.

Zato revident ni bil upravičen predlagati nadaljevanja postopka, ki je bil zaradi uvedbe stečajnega postopka prekinjen, kar je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je zato, ker revident ni izkazal pravne koristi, ugotovitvene tožbe ni mogel uspešno nadaljevati (določba 181. člena ZPP). Na tak zaključek nima nobenega vpliva dejstvo, da je bila sporna terjatev cedirana.

Ker revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi sodišče v izpodbijanem sklepu kršilo določbe pravdnega postopka kot mu to očita revizija in predvsem, da uporaba ZPP ni vplivala na zakonitost ali pravilnost odločitve in ker tudi ni ugotovilo, da bi bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, je v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.