Jedro

Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Prav tako ni pomembno, ali je bilo delo operativnih skupin organizirano izmensko (in je tožniku posledično pripadal dodatek za izmensko delo). Ker operativna skupina ni izmena, vodenje operativne skupine ni vodenje izmene v smislu citiranih določb, zato tožnikov zahtevek za plačilo položajnega dodatka ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I.-III. ter VI. točka izreka) spremeni tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da se v delu, ki se nanašata na položajni dodatek, odpravita sklep RS, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. ... z dne 8. 10. 2018 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 9. 1. 2019. II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka iz naslova položajnega dodatka tožniku obračunati za: - februar 2014 bruto znesek 18,04 EUR - marec 2014 bruto znesek 32,48 EUR, - april 2014 bruto znesek 44,94 EUR, - maj 2014 bruto znesek 33,29 EUR - junij 2014 bruto znesek 29,33 EUR - julij 2014 bruto znesek 10,29 EUR, - avgust 2014 bruto znesek 28,87 EUR, - september 2014 bruto znesek 23,10 EUR, - oktober 2014 bruto znesek 21,65 EUR, - november 2014 bruto znesek 19,13 EUR, - december 2014 bruto znesek 51,70 EUR, - januar 2015 bruto znesek 47,64 EUR, - februar 2015 bruto znesek 21,83 EUR, - marec 2015 bruto znesek 52,69 EUR, - april 2015 bruto znesek 46,92 EUR, - maj 2015 bruto znesek 27,43 EUR, - junij 2015 bruto znesek 23,10 EUR, - julij 2015 bruto znesek 31,76 EUR, - avgust 2015 bruto znesek 11,55 EUR, - september 2015 bruto znesek 33,92 EUR, - oktober 2015 bruto znesek 11,55 EUR, - november 2015 bruto znesek 27,43 EUR, - december 2015 bruto znesek 49,91 EUR, - januar 2016 bruto znesek 22,61 EUR, in od teh zneskov odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2016 do plačila.

III. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna iz naslova položajnega dodatka tožniku obračunati za: - februar 2016 bruto znesek 31,29 EUR - marec 2016 bruto znesek 46,01 EUR, - april 2016 bruto znesek 32,75 EUR, - maj 2016 bruto znesek 21,54 EUR, - junij 2016 bruto znesek 12,48 EUR, - julij 2016 bruto znesek 38,21EUR, - avgust 2016 bruto znesek 38,60 EUR, - september 2016 bruto znesek 17,25 EUR, - oktober 2016 bruto znesek 34,50 EUR, - november 2016 bruto znesek 26,29 EUR, - december 2016 bruto znesek 18.07 EUR, - februar 2017 bruto znesek 32,04 EUR, - marec 2017 bruto znesek 31,22 EUR, - april 2017 bruto znesek 15,81 EUR, - maj 2017 bruto znesek 27,11 EUR, - junij 2017 bruto znesek 11,30 EUR, - julij 2017 bruto znesek 18,48 EUR, - avgust 2017 bruto znesek 8,21 EUR, - september 2017 bruto znesek 16,94 EUR, - oktober 2017 bruto znesek 56,99 EUR, - november 2017 bruto znesek 34,50 EUR, - januar 2018 bruto znesek 12,32 EUR, - februar 2018 bruto znesek 6,57 EUR, - marec 2018 bruto znesek 8,21 EUR, in od teh zneskov odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. dne v mesecu za plačilo preteklega meseca, dalje do plačila.

VI. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške postopka na prvi stopnji v višini 684,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni plačati pritožbene stroške v višini 153,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Svoje stroške odgovora na pritožbo krije sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo slepa toženke št. ... z dne 8. 10. 2018 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 9. 1. 2019 v delu, v katerem se nanašata na položajni dodatek (točka I izreka). Toženki je naložilo, naj tožniku obračuna položajni dodatek za obdobje od februarja 2014 do marca 2018 v mesečnih višinah, razvidnih iz izreka, in mu po odvodu davkov in prispevkov plača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov za obdobje od februarja 2014 do januarja 2016 od 14. 2. 2016 do plačila, od februarja 2016 do marca 2018 pa od 6. dne v prihodnjem mesecu za plačilo preteklega meseca do plačila (točki II in III izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od februarja 2014 do januarja 2016 od 6. dne v naslednjem mesecu do 13. 2. 2016 (točka IV izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku obračunati položajni dodatek v bruto znesku za december 2013 5,77 EUR in januarja 2014 23,73 EUR ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za plačilo preteklega meseca (točka V izreka). Toženki je naložilo, naj tožniku plača stroške postopka v višini 686,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8‑dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka VI izreka). Zahtevo tožnika za plačilo stroškov predsodnega postopka je zavrnilo (točka VII izreka). Sklenilo je še, da se postopek ustavi za 4,97 EUR glavnice in pripadajoče obresti.

2. Zoper ugodilni del sodbe (točke I-III in VI izreka) se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje toženka. Navaja, da je bistveno vprašanje v tem sporu, ali je tožnik kot vodja operativne skupine za vsakodnevno opravljanje dela na terenu upravičen do položajnega dodatka. Pogoje za pridobitev dodatka določa 3. člen Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Da bi bil do dodatka upravičen, mora javni uslužbenec izpolnjevati štiri pogoje, in sicer: - izvrševati mora pooblastila vodenja, usklajevanja ali izvajanja dela; - izvrševati jih mora kot vodja notranje organizacijske enote; - v notranji organizacijski enoti mora biti na sistemiziranih delovnih mestih zaposlenih vsaj pet javnih uslužbencev, vključno z javnim uslužbencev, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela, in - vrednotenje teh pooblastil ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Kot notranja organizacijska enota se šteje le enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim oziroma drugim aktom delodajalca. Ta pogoj v tožnikovem primeru ni izpolnjen. Tožnik ni vodil notranje organizacijske enote, ampak operativno skupino, šlo je za opravljanje dela, zajetega v opisu njegovega delovnega mesta. To delo je že vključeno v osnovno plačo njegovega delovnega mesta. Navaja še, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo, da je tožnik opravljal delo vodje izmene takrat, ko je vodil operativno skupino, saj je tožena stranka z zaslišanjem priče A.A., B.B. in C.C. ter z zaslišanjem tožnika dokazala drugače, med drugim tudi, da je v vseh izmenah delo organizirano tako, da lahko istočasno izvršuje naloge več operativnih skupin in je tako logično tudi več vodij operativnih skupin, tožnik torej kot vodja operativne skupine ni mogel biti hkrati tudi vodja izmene. Izpodbija tudi višino zneskov, ki jih je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku, in opozarja na delni umik tožbe ter na zvišanje zahtevka za obdobje od septembra 2016 do avgusta 2017, kar predstavlja spremembo tožbe. Navaja, da je dokazno breme glede višine tožbenega zahtevka na tožniku in da je pravočasno prerekala njegovo pravilnost, tožnik pa bi moral pravočasno predlagati dokaz z izvedencem finančne stroke, saj sodišče ne razpolaga z zadostnim znanjem, da bi samo preverilo višino tožbenega zahtevka. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka in navaja, da s strani tožnika vloženi pripravljalni vlogi nista bili potrebni za postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Položajni dodatek je v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 42/2002 in nasl. – ZSPJS) del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta. Po pooblastilu, določenem v tretjem odstavku 24. člena ZSPJS, so kriteriji za določitev višine dodatka določeni z Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ur. l. RS, št. 58/2010 in nasl.). Drugi odstavek 3. člena Uredbe določa, da se za potrebe te uredbe kot notranja organizacijska enota šteje enota, ki je kot taka določena z zakonom, podzakonskim aktom ali s splošnim ali drugim aktom delodajalca, v kateri se izvršuje naloge v zaključenem procesu dela oziroma na zaključenem delovnem področju; kot notranja organizacijska enota se šteje tudi izmena, kadar je za vodenje izmene določen vodja.

7. Tožnik, zaposlen na delovnem mestu kriminalistični inšpektor specialist, je bil v spornem obdobju z razporedom določen za vodjo operativne skupine kriminalistov na terenu (VOS). Za opravljanje tega dela je zahteval priznanje in plačilo položajnega dodatka. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo na podlagi presoje, da delo vodenja operativne skupine po vsebini predstavlja vodenje izmene. Takšna presoja je materialnopravno zmotna.

8. Pri ugotavljanju, ali je javni uslužbenec upravičen do položajnega dodatka, gre za presojo, ali so podani pogoji, ki jih določa 24. člen ZSPJS oziroma Uredba. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot v tožnikovem primeru, ko operativna skupina, katere vodja je bil, ni niti notranja organizacijska enota niti izmena, javnemu uslužbencu dodatek ne pripada, in sicer ne glede na to, ali bi bilo mogoče njegovo delo oziroma operativno skupino, ki jo vodi, primerjati z izmeno. Prav tako ni pomembno, ali je bilo delo operativnih skupin organizirano izmensko (in je tožniku posledično pripadal dodatek za izmensko delo). Ker operativna skupina ni izmena, vodenje operativne skupine ni vodenje izmene v smislu citiranih določb, zato tožnikov zahtevek za plačilo položajnega dodatka ni utemeljen.

9. Zaradi spremenjene odločitve o utemeljenosti zahtevka je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP ponovno odločilo o stroških postopka na prvi stopnji. Toženki je upoštevaje za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl. – OT) priznalo 200 točk za odgovor na tožbo, 200 točk za prvi narok za glavno obravnavo, po 100 točk za nadaljnja naroka, po 150 točk za dve pripravljalni vlogi, urnina 100 točk ter odsotnost iz pisarne po 40 točk na narok, skupaj 1.120 točk oziroma 672,00 EUR, čemur je treba prišteti še materialne stroške v višini 21,20 točk oziroma 12,72 EUR, tako da skupni stroški tožene stranke pred sodiščem prve stopnje znašajo 684,72 EUR. Stroške v tej višini je toženki, ki je v sporu uspela, dolžan plačati tožnik (prvi odstavek 154. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremenilo, kot je razvidno iz izreka.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Toženka je v pritožbenem postopku uspela v celoti, zato ji je tožnik, ki sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžan plačati utemeljeno priglašenih 250 točk za pritožbo, torej 150,00 EUR, čemur je treba prišteti še materialne stroške v višini 5 točk oziroma 3,00 EUR, tako da skupni pritožbeni stroški toženke znašajo 153,00 EUR (prvi odstavek 154. člena ZPP).