Jedro

Po prvem odstavku 236. člena ZKP so določene kategorije oseb zaradi tesnih družinskih vezi z obdolžencem ali zaradi varovanja poklicne skrivnosti oproščene dolžnosti pričanja, izpodbijani sklep pa ne pojasni, za katero od v točkah 1 do 5 iste določbe naštetih oseb gre v konkretnem primeru, niti ti nista poimenovani z imenom in priimkom. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na drugi odstavek 83. člena ZKP, vendar izpodbijani sklep nima razlogov o tem, v kakšnih okoliščinah (če sploh) sta se neimenovani priči odrekli pričanju zoper obdolženca. Ker izpodbijani sklep nima razlogov, ki so za postopanje po drugem odstavku 83. člena ZKP odločilni, posledično izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Črnomlju po drugem odstavku 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz kazenskega spisa izločilo uradna zaznamka o zbranih obvestilih Policijske postaje Črnomelj, ki se nahajata na listovnih številkah 7 in 8, oba z dne 19. 8. 2015. Odločilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa listine zaprejo v poseben ovitek in ločeno od drugih spisov shranijo pri preiskovalnem sodniku.

2. Pritožbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vlaga okrajni državni tožilec. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Državni tožilec izpodbijanemu sklepu utemeljeno očita bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj ta nima razlogov, ki bi po drugem odstavku 83. člena ZKP narekovali izločitev iz izreka izpodbijanega sklepa razvidnih listin. Sklep torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, pravilnosti odločitve pa zato ni mogoče preizkusiti.

5. Kot pravilno ugotavlja že pritožnik, ni niti iz izreka sklepa niti iz njegove obrazložitve razvidno, katera od v postopku zaslišanih prič je policiji dala obvestila, vsebovana na izločanih listinah. Prav tako utemeljeno uveljavlja, da iz razlogov sklepa ni jasno, zakaj se sodna odločba na omenjeni listini ne bi smela opirati, zgolj navedba iz obrazložitve sklepa, da gre za izjavi t.i. privilegiranih prič, pa ne zadosti zahtevam konkretizacije odločilnih dejstev. Pritožnik namreč utemeljeno navaja, da so po prvem odstavku 236. člena ZKP določene kategorije oseb zaradi tesnih družinskih vezi z obdolžencem ali zaradi varovanja poklicne skrivnosti oproščene dolžnosti pričanja, izpodbijani sklep pa ne pojasni, za katero od v točkah 1 do 5 iste določbe naštetih oseb gre v konkretnem primeru, niti ti nista poimenovani z imenom in priimkom. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na drugi odstavek 83. člena ZKP, ki med drugim določa, katera od obvestil, ki so jih podale t.i. privilegirane priče, je treba izločiti iz spisa, pri tem pa ne pojasni, zakaj konkretna procesna situacija ustreza kateri od v drugem odstavku 83. člena ZKP predvidenih. Natančneje, izpodbijani sklep nima razlogov o tem, v kakšnih okoliščinah (če sploh) sta se neimenovani priči odrekli pričanju zoper obdolženca.

6. Ker izpodbijani sklep nima razlogov, ki so za postopanje po drugem odstavku 83. člena ZKP odločilni, posledično izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 402. člena ZKP).