Jedro

S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. S sklepom Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, št. 06122-1573/2010/51 z dne 12. 5. 2015 je bilo odločeno, da se ukrep, izrečen inšpekcijskima zavezancema tožnikoma z odločbo, št. 06122-1573/2010/14 z dne 7. 2. 2011 (pravilno 17. 2. 2011), odloži do 23. 10. 2019. Iz obrazložitve izhaja, da je bila inšpekcijskima zavezancema – tožnikoma dne 17. 2. 2011 izdana inšpekcijska odločba št. 06122-1573/2010/14 zaradi nelegalne gradnje dela stanovanjskega objekta zgrajenega na zemljišču s parc. št. 1400/10 k.o. …. Dne 14. 6. 2011 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe št. 06122-1573/2010/18, s katerim jima je bila odrejena odstranitev objekta do 15. 7. 2011. S sklepom št. 06122-1573/2010/50 z dne 21. 10. 2014 je bilo ugodeno vlogi tožnikov za odlog izvršbe inšpekcijskega ukrepa in je bila izvršba odložena za eno leto od datuma vročitve sklepa, to je do 23. 10. 2015 (156.a člen Zakona o graditvi objektov - v nadaljevanju ZGO-1). Po spremembi zakona (ZGO-1F) pa je novi najdaljši odlog izvršbe pet let, zato je bil s prvostopnim sklepom po uradni dolžnosti izrečen odlog izvršbe za razliko med že odobrenim odlogom in na novo določenim časom odloga, to je do 23. 10. 2019. 2. Tožnika sta se zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njuno vlogo z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom zavrglo z obrazložitvijo, da je bil izpodbijani akt o odlogu izvršbe izdan po uradni dolžnosti. Pritožnika zato nimata pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe, saj gre za podaljšanje roka po uradni dolžnosti na podlagi zakonske norme. Pritožnika z vloženo pritožbo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja. Glede na to se pritožbeni organ v vsebinsko presojo pritožbenih navedb ni spuščal. 3. Tožnika v vloženi tožbi navajata, da sta prisiljena vložiti tožbo, saj se z izpodbijano odločitvijo ne strinjata. Prepričana sta, da je bila njuna pritožba neupravičeno zavržena. Navajata, da razumeta, da jima izpolnitveni rok po sklepu prvostopnega organa še ni iztekel, vendar sta v skrbeh za svojo nepremičnino. Za vsa dejanja in postopke povezane z gradnjo objekta je bila objektivno odgovorna pooblaščena oseba A. z.o.o. Stanovanjska hiša je bila zgrajena leta 1987, omenjeni stanovanjski zadrugi pa sta v celoti zaupala, zato sta bila prepričana, da gradnja poteka po predpisih in v skladu z zakonodajo. V sedmih letih po izgradnji hiše pa je prišlo do medsosedskih sporov, zaradi česar je tožnikoma kakršnokoli normalno komuniciranje s sosedi – sorodniki onemogočeno. Tožnika predlagata, da sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma, da Upravni enoti Maribor naloži, da izda dopolnilno gradbeno dovoljenje z upoštevanjem odmika od meje sosedov.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V tem upravnem sporu je izpodbijani sklep sklep organa druge stopnje o zavrženju pritožbe tožeče stranke (drugi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). S tem sklepom je drugostopni organ odločil v skladu s prvim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da nedovoljeno pritožbo, ki je kot take ni zavrgel že organ prve stopnje, zavrže organ druge stopnje.

7. Prvostopni sklep je bil izdan po uradni dolžnosti na podlagi 2. člena Zakona o spremembi Zakona o graditvi objektov (ZGO-1F), ki določa, da se roki odloga izvršbe, določeni v sklepih o odlogih izvršbe, izdanih pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi 1. in 2. alinee drugega ostavka 156.a člena ZGO-1, najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona podaljšajo po uradni dolžnosti, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.

8. S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti podaljšan odlog izvršbe v skladu z zgoraj navedenim predpisom. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato se sodišče strinja z zaključkom organa druge stopnje, da tožnika za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena (prvi odstavek 246. člena ZUP).

9. Tožnika tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne moreta ovreči. Tožbene navedbe se namreč nanašajo na izpodbijanje izvršilnega naslova, to pa v postopku izvršbe ni mogoče (analogna uporaba prvega odstavka 292. člena ZUP).

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.