Jedro

Določba, da začne predpis veljati po poteku treh mesecev po objavi v Uradnem listu RS, pomeni, da je trimesečni rok začel teči na dan, ko je bil predpis objavljen.

Predloga, podana s strani policije in tožilstva, ki sta predlagala odreditev posebnih ukrepov po noveliranih določbah ZKP, sta se pravilno sklicevala na določbe, ki še niso stopile v veljavo, saj sta predlagala ukrepe, ki so bili izvajani potem, ko je novela začela veljati. Enako velja za odločbo preiskovalnega sodnika, ki je bila izdana dan pred uveljavitvijo novele, vendar je kot začetek izvajanja ukrepov določila dan, na katero so nove določbe stopile v veljavo.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega P.M. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec je dolžan povrniti stroške, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom, to je povprečnino v znesku 100.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 18.6.1999 obsojenega P.M. spoznalo za krivega pomoči pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 2. odstavku 310. člena v zvezi s 27. členom KZ. Izreklo mu je kazen šest mesecev zapora. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 27.10.1999 delno ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu izrečeno kazen zvišalo na eno leto zapora.

Obsojenčev zagovornik je dne 27.1.2000 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero skladno z 2. točko 1. odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.

Uveljavljano kršitev vidi v tem, da je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru na podlagi predloga UKS UNZ Maribor z dne 20.1.1999 dne 22.1.1999 izdal odredbo za izvajanje ukrepov po 1. in 4. točki 1. odstavka 150. člena ZKP, za čas od 23.1.1999 do 23.2.1999. Poleg tega je na podlagi predloga UKS UNZ M. z dne 20.2.1999 Okrožno državno tožilstvo v Mariboru dne 25.1.1999 izdalo odredbo, s katero je dovolilo izvedbo ukrepa enkratnega navideznega odkupa predmetov zoper soobtoženega M.K. Obe odredbi sta bili izdani na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-A, Ur. list RS št. 71/98 z dne 23.10.1998). Meni, da so navedene spremembe ZKP začele veljati s 24.1.1999, posebni ukrepi pa so bili predlagani na osnovi še ne uveljavljene novele ZKP, zato so bili doseženi na nezakonit način. Poleg tega meni, da je bil prekršen 3. odstavek 155. člena ZKP, saj naj bi bila kriminalna dejavnost obsojenca izzvana.

Vrhovni državni tožilec A.R. je v odgovoru na zahtevo, ki ga je podal skladno z 2. odstavkom 423. člena ZKP, menil, da je zahteva neutemeljena. Obe odredbi, na katere se sklicuje vložnik zahteve, naj bi bili izdani v času veljavnosti spremenjenih določb ZKP, saj je pomemben datum izdaje odredbe. Sodišče naj bi tudi prepričljivo pojasnilo, da ni šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po 154. členu Ustave Republike Slovenije se državni predpisi objavljajo v državnem uradnem listu. Če v njem ni drugače objavljeno, začne predpis veljati petnajsti dan po objavi. Novela ZKP, ZKP-A, je bila objavljena v Uradnem listu RS dne 23.10.1998. V 88. členu je določila, da začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu RS. Vložnik zahteve s tem, ko navaja, da naj bi navedena novela zakona pričela veljati 24.1.1999, očitno zmotno meni, da začne trimesečni odložni rok za uveljavitev zakona teči dan po objavi le-tega v uradnem listu, saj je začel trimesečni rok teči na dan, ko je bil predpis objavljen. Če zakon za začetek trimesečnega odložnega roka določa dan objave, torej konkretno 23.10.1998, je zadnji dan, ko zakon še ne velja, 22.1.1999, zato je zakon začel veljati 23.1.1999. Smisel objave predpisa pred začetkom njegove veljave je v tem, da se vsi, ki jih zakon zadeva, na nov zakon oziroma spremenjene določbe ustrezno pripravijo. Predloga, podana s strani policije in tožilstva, ki sta predlagala odreditev posebnih ukrepov po noveliranih določbah ZKP, sta se zato pravilno sklicevala na določbe, ki še niso stopile v veljavo, saj sta predlagala ukrepe, ki so bili izvajani po tem, ko je novela začela veljati. Enako velja za odločbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 22.1.1999. Ta odločba je bila izdana dan pred uveljavitvijo novele, vendar je kot začetek izvajanja ukrepov določila dan, na katero so nove določbe stopile v veljavo. Glede na to, da posebnih ukrepov, potem ko so bile določbe, ki jih urejajo, z novelo ZKP-A spremenjene, ne bi bilo mogoče izvajati na podlagi prej veljavnih določb, sta morali odločbi, ki sta jih odrejali za čas, ko je že veljala novela ZKP-A, temeljiti na novem predpisu. Kršitve, ki jih s tem v zvezi uveljavlja vložnik zahteve, tako niso podane.

Vložnikove navedbe, naj bi bil obsojenec izzvan k kriminalni dejavnosti, so povsem pavšalne in neobrazložene. Vložnik namreč ne pove, s katerimi konkretnimi dejanji naj bi bila obsojenčeva kriminalna dejavnost izzvana, temveč se zgolj sklicuje na 3. in 4. odstavek 155. člena ZKP. Takšnih navedb Vrhovno sodišče ne more preizkusiti.

Kršitve, na katere se sklicuje vložnik zahteve, niso podane. Vrhovno sodišče je zato zahtevo za varstvo zakonitosti skladno s 425. členom ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Obsojenec je pridobitno sposoben, po lastni izjavi že 15 let dela in ustrezno zasluži v gradbeni stroki, po podatkih spisa pa je tudi lastnik dveh tovornih vozil, zato je v skladu z določili 1. odstavka 95. člena in 98.a člena ZKP dolžan povrniti stroške postopka, nastale z izrednim pravnim sredstvom. Vrhovno sodišče mu je zato v skladu z določbo 3. odstavka 92. člena ZKP odmerilo povprečnino v znesku 100.000,00 SIT.