Jedro

Določitev vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke in če je v predmetni zadevi ta povedala, da se je pri vrednosti spornega predmeta zmotila in določila novo vrednost, je ta odločitev še vedno v njeni dispoziciji. Vanjo sodišče ne posega. Le če tožeča stranka po oceni sodišča prve stopnje navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje stvarne pristojnosti ali dopustnosti revizije, mora sodišče na hiter ali primeren način preveriti pravilnost navedene vrednosti in o tem odločiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Ker je prišlo do spremembe vrednosti spornega predmeta, se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa bo zadevo v reševanje odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v K. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je v predmetni zadevi bila tožba vročena toženi stranki, ki je nanjo že odgovorila, tako da očitno sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu sodbe ni videlo nikakršnih težav ali imelo pomislekov glede določene vrednosti spora na 1.100.000,00 SIT in s tem povezane stvarne pristojnosti, na katero pazi po uradni dolžnosti. Gre za denarni zahtevek, zato je sodišče tudi vezano na vrednost, ki jo je določil tožnik v tožbi. Sicer pa ni jasno, na kakšni osnovi je sodišče sledilo navedbam tožeče stranke, da je vrednost spora ravno 2.100.000,00 SIT in kako naj bi bila predhodno označena vrednost le pomotoma navedena. Pomota bi bila, če bi tožeči stranki tožili na plačilo 2.100.000,00 SIT, pri čemer pa bi pomotoma navedli kot vrednost spora 1.100.000,00 SIT, kar pa ni primer, saj gre v predmetni zadevi za nedenarni zahtevek in torej pomote ne more biti, vsaj v okviru ne, kot ga navaja tožeča stranka. Tožena stranka meni, da gre pri postopanju tožečih strank za zavlačevanje postopka, da je vrednost spora, kot je navedena v tožbi pravilna, da želi zgolj višati stroške postopka, obenem pa tudi vrednost spora 1.100.000,00 SIT omogoča tožečima strankama vlaganje morebitnih izrednih pravnih sredstev in s tega vidika ni osnove ter potrebe za izdajo izpodbijanega sklepa. Način določitve vrednosti spora v primeru nedenarnega zahtevka je v ZPP urejen in sodišče določil 44. čl. ni upoštevalo. Izpodbijani sklep o tem nima razlogov. Domnevna pomota tožeče stranke, ki naj bi jo ta ugotovila potem, ko je že v mesecu avgustu 2003 prejela vabilo za prvi narok, sporočila sodišču pa le nekaj tednov pred datumom razpisane obravnave, pa ni razlog in osnova za določitev nove vrednosti spora in izrek o nepristojnosti. Temelj za spremembo vrednosti spora v primeru nedenarnega zahtevka predstavlja očitno zgolj previsoko ali prenizko določeno vrednost, česar pa v konkretnem primeru ni, zato ni osnove za izrek nepristojnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta (2. odst. 180. čl.ZPP). V takem primeru je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je v tožbi navedla tožeča stranka (2. odst. 44. čl. ZPP). Če v takem primeru tožeča stranka navede očitno prenizko ali previsoko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, na hiter in primeren način prepričati o primernosti navedene vrednosti, o tej takoj odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (3. odst. 44. čl. ZPP). Določitev vrednosti nedenarnega tožbenega zahtevka je torej v dispoziciji tožeče stranke in če je v predmetni zadevi ta povedala, da se je pri vrednosti spornega predmeta zmotila in določila novo vrednost, je ta odločitev še vedno v njeni dispoziciji. Vanjo sodišče ne posega. Le če tožeča stranka po oceni sodišča prve stopnje navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje stvarne pristojnosti ali dopustnosti revizije, mora sodišče na hiter ali primeren način preveriti pravilnost navedene vrednosti in o tem odločiti. Slednje pa pomeni, da sodišče prve stopnje vrednost, določeno s strani tožeče stranke lahko le spremeni, ne pa da je ne dovoli. V predmetni zadevi pa je sodišče prve stopnje očitno ocenilo, da je vrednost spornega predmeta primerna, zato vanjo ni posegalo, ker zato ni bilo nobene potrebe. Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku pri katerem vrednost spornega predmeta presega 2.000.000,00 SIT, je v predmetni zadevi krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v K., kateremu bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena. Neutemeljeno pritožbo tožene stranke je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).