Jedro

Tožena stranka je v postopku odmere pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove, ki jo je določil minister, to osnovo zmanjšala na način, določen v 44. členu ZPIZ (1992), kot se pokojninske osnove oblikujejo na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerega koli desetletnega zaporedja po letu 1970. Tak izračun pa ni v skladu z namenom določbe 108. člena ZObr, saj upravičenci do pokojnine s takim izračunom ne bi bili upravičeni do večje ugodnosti, ki jo upravičencem sicer omogoča upokojevanje po določbah ZObr. Do take ugodnosti bi upravičenci prišli le, če bi se jim pokojnine odmerile z neposrednim upoštevanjem pokojninske osnove v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljive plače.

Izrek

Reviziji se ugodi, in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se tožbenemu zahtevku tožnika ugodi in se odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. P-8.003.093 z dne 9.6.1997 in št. 18-8003093 z dne 11.7.1996 razveljavita in se zadeva glede odmere pokojnine vrne toženi stranki, da izda novo odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke št. P-8.003.093 z dne 9.6.1997 in št. 18-8003093 z dne 11.7.1996 in vrnitev zadeve toženi stranki v novo odločanje.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik sam vložil revizijo smiselno zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da v postopku priznavanja pravice do pokojnine niso bile pravilno uporabljene določbe 14. člena UZTUL (Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije), in predvsem določbe 108. člena Zakona o obrambi (ZObr - Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97 in 47/2002). V pretežnem delu revizije je revident grajal delo svojega odvetnika, iz spisa pa ni razvidno, da bi mu odpovedal pooblastilo. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Naknadno, po izteku roka, določenega za vložitev revizije sta bila vložena še dva dodatka k reviziji, v katerih je tožnik navajal še, da ni bil zadovoljen z odgovorom Ministrstva za obrambo iz leta 1994 v zvezi z razporeditvijo na delovno mesto in s tem, da se tudi na sodišču upoštevajo samo odločbe ministra. Navajal je tudi, da je MORS naredil vse, da bi izničil status njegovih zatečenih pravic.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 - Uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni upoštevalo revidentovih navedb v dopolnitvah revizij, ki sta bili vloženi po poteku roka, določenega za vložitev revizije (gre pa tudi za vprašanja, ki bi lahko bila predmet obravnavanja pred organi MORS in morebitnega delovnega spora, ne pa predmet socialnega spora).

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj sodišče (pred njim pa že tožena stranka) ni odločilo skladno z določbami 44. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.), 14. člena UZITUL in 108. člena ZObr, vsaj ne v smislu, kot te določbe razlaga v svojih odločitvah Ustavno sodišče Republike Slovenije.

V obravnavanem primeru je sporna odmera pokojnine revidentu, ki je v pristojnosti tožene stranke. Tožena stranka je v postopku odmere pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove, ki jo je določil minister, to osnovo zmanjšala na način, določen v 44. členu ZPIZ (1992), kot se pokojninske osnove oblikujejo na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerega koli desetletnega zaporedja po letu 1970. Tak izračun pa ni v skladu z namenom določbe 108. člena Zobr, saj upravičenci do pokojnine s takim izračunom ne bi bili upravičeni do večje ugodnosti, ki jo upravičencem sicer omogoča upokojevanje po določbah ZObr. Do take ugodnosti bi upravičenci prišli le, če bi se jim pokojnine odmerile z neposrednim upoštevanjem pokojninske osnove v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljive plače. Tako stališče je zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-61/00 z dne 18.9.2003. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in spremenilo sodbi obeh nižjih sodišč, na podlagi tretjega odstavka 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) pa razveljavilo tudi odločbi tožene stranke, da bo tožena stranka lahko na novo določila pokojninsko osnovo revidentu v skladu z namenom določbe 108. člena Zobr.