Jedro

Vrhovno sodišče se v fazi obravnavanja predloga za dopustitev revizije ne ukvarja z ustavnostjo zakonskih razlag, na katerih temelji sodba nižjega sodišča. Zato je neupošteven tožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče, če bo ugotovilo, da je razlaga sporne 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 edina možna, prekine postopek odločanja o tem predlogu in začne postopek za oceno ustavnosti ZDIJZ pred Ustavnim sodiščem.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi za varovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, moral prvostopenjski organ zahtevane informacije kot davčno tajnost obravnavati le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže glede 1., 2. in 3. vprašanja.

II. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno razlagalo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi za varovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, moral prvostopenjski organ zahtevane informacije kot davčno tajnost obravnavati le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP), št. 090-250/2020/7 z dne 16. 2. 2021. S to odločbo je navedeni organ delno ugodil prosilčevi pritožbi zoper prvostopenjsko zavrnilno odločbo, tako da je odločil, da mora prvostopenjski organ (Urad RS za intelektualno lastnino, v nadaljevanju URSIL) prosilcu (kolektivni organizaciji) v elektronski obliki posredovati opredeljene dokumente iz dveh upravnih zadev, ki jih je vodil URSIL, pri čemer je tudi določil, katere dele dokumentov je treba prekriti. V zvezi z dovoljenim obsegom dostopa do informacij javnega značaja je IP presodil, da ne obstojijo izjeme iz 2. (varstvo podatka, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), 5. (varstvo podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek) in 7. točke (varstvo podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi) prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ).

2. Upravno sodišče je tožbo, ki jo je vložil stranski udeleženec iz postopka o dostopu do informacij javnega značaja, zavrnilo. Odločitev temelji na stališčih: da sta bila upravna (nadzorna) postopka pri URSIL že zaključena, zato dostop do informacij iz teh postopkov ne more škodovati njuni izvedbi; da zahtevani dokumenti ne ustrezajo pogojem, da bi jih lahko obravnavali kot davčno tajnost, saj niso nosili oznake davčne tajnosti, niti jih prvostopenjski organ ni obdeloval z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti; da glede na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne gre za poslovno skrivnost, če gre za podatke o kršitvi zakona.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja pet vprašanj:

1.) Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno razložilo določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da sklepa oziroma dokumenti iz dveh postopkov Urada RS za intelektualno lastnino ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, sklicujoč se pri tem na prepoved iz tretjega odstavka 39. člena prej veljavnega ZGD-1 (sedaj smiselno enako določba tretjega odstavka 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti, ZPosS)?

2.) Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi pravilno tehtalo med pravicama, ki sta bili v koliziji, in sicer na eni strani pravico predlagatelja do zasebnosti iz 35. člena Ustave ter na drugi strani pravico prosilca do dostopa do informacij javnega značaja, kot jo varuje ZDIJZ in v omejenem obsegu drugi odstavek 35. člena Ustave?

3.) Ali je ZDIJZ v skladu z Ustavo, konkretno v skladu s pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave, v kolikor se ga v povezavi z določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 (sedaj smiselno enako določba tretjega odstavka 2. člena ZPosS) razlaga tako, da omogoča dostop javnosti v postopku za dostop do informacij javnega značaja o vsebini in poteku kakršnihkoli (že zaključenih) nadzornih postopkov nad pravnimi osebami zasebnega prava, brez upoštevanja konkretnih okoliščin primera (teža, narava kršitve, posledice razkritja) in brez kriterija presoje, ali je razkritje podatkov pravne osebe zasebnega prava sploh potrebno zaradi varstva upravičenih interesov prosilca za dostop do teh podatkov?

4.) Ali je Upravno sodišče v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno razložilo določbo 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ s tem, ko je presodilo, da bi zavarovanje davčne tajnosti pri organih, ki ne postopajo po določbah ZDavP-2, morala biti pri podatkih, ki naj bi bili davčna tajnost, nesporno izkazana povezanost med davčnim organom in drugim organom, ter da bi zahtevane informacije moral prvostopenjski organ kot davčno tajnost obravnavati zgolj v primeru, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti?

5.) Ali je Upravno sodišče s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za opravo poizvedb na FURS in razlogov za takšno ravnanje ni obrazložilo, kršilo predlagateljevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave? **K I. točki izreka**

4. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost. V skladu s četrtim odstavkom 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

5. Ena od zahtev formalno popolnega predloga je torej konkretna navedba spornega pravnega vprašanja, kar pomeni, da mora predlagatelj pri njegovem oblikovanju izhajati iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju in tudi kratko utemeljiti, zakaj je stališče napačno. Obravnavani predlog temu ne zadosti v celoti.

6. Prva tri vprašanja se nanašajo na izjemo poslovne skrivnosti. Pri prvem vprašanju ni jasno, zakaj naj bi bila razlaga tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 v sodbi napačna, saj prepis teksta iz predloga drugega zakona (Zakona o poslovnih skrivnosti, ZPosS) samo zase ne more predstavljati kratke obrazložitve nasprotnega stališča. 7. Tožnik z drugim vprašanjem sprašuje po pravilnosti tehtanja med kolidirajočima pravicama, vendar že sam pove, da v sodbi o tem ni stališč. Za zadevo je navedeno vprašanje torej nebistveno. Ker tudi ni postavljeno kot procesno vprašanje, ga ni mogoče povezati z navedbo v predlogu, da sodba v tem delu ni obrazložena. Poleg vsega ta zatrjevana procesna kršitev ni opisana natančno in konkretno (med drugim, da je že v tožbi zatrjeval nesorazmeren poseg v svojo pravico do zasebnosti, Upravno sodišče pa se do tega ni opredelilo).

8. Upravno sodišče se v sodbi ni ukvarjalo niti z (ne)ustavnostjo ZDIJZ z vidika spoštovanja pravice do zasebnosti v povezavi z možnostjo dostopa javnosti do podatkov o poteku in vsebini zaključenih nadzornih upravnih postopkov, na kar se nanaša tretje vprašanje. O tem v sodbi ni stališč oziroma ta povezava med sodbo in izpostavljenim vprašanjem iz predloga za dopustitev revizije ni razvidna.

9. Ker predlog v tem delu ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ob tem dodaja, da se Vrhovno sodišče v fazi obravnavanja predloga za dopustitev revizije ne ukvarja z ustavnostjo zakonskih razlag, na katerih temelji sodba nižjega sodišča. Zato je neupošteven tožnikov predlog, naj Vrhovno sodišče, če bo ugotovilo, da je razlaga sporne 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 edina možna, prekine postopek odločanja o tem predlogu in začne postopek za oceno ustavnosti ZDIJZ pred Ustavnim sodiščem.

**K II. točki izreka**

10. Četrto vprašanje se nanaša na razlago Upravnega sodišča, da zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja (v tej zadevi URSIL) ni bil dolžan upoštevati izjeme varstva davčne tajnosti, ker se je zahteva za dostop nanašala na podatke, ki jih je URSIL v svojem zaključenem nadzornem postopku obdeloval za potrebe tega in ne davčnega postopka, pri čemer za sodišče ni bilo bistveno, da so bili ti podatki (identični dokumenti) kasneje predloženi v davčnem postopku.

11. Tožnik temu nasprotuje, saj meni, da za presojo obstoja davčne tajnosti kot ovire za posredovanje zahtevanih informacij ni pomembno, da dokumenti niso imeli oznake davčne tajnosti in je drugačno stališče Upravnega sodišča napačno. Pomembno je, ali so predmet zahteve informacije, ki so kot davčna tajnost varovane po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2). To pa se presoja po vsebini in je ugotavljanje teh okoliščin v sodbi v celoti izostalo, prav tako poizvedbe pri davčnem organu, ki jih je predlagal o tem, ali so zadevni dokumenti predstavljali davčno tajnost. Navaja, da sodna praksa Upravnega sodišča ni enotna, saj je v zadevi I U 394/2012 o tem navedlo drugačna stališča.1

12. Stališče Upravnega sodišča, da je v postopku za dostop do informacij javnega značaja dopustno posredovati dokumente iz zaključenega nadzornega postopka zato, ker niso imeli oznake davčne tajnosti, URSIL pa jih tudi ni obdeloval z namenom, da bi davčni organ odločil na njihovi podlagi, nakazuje na drugačno razlago, kot je bila sprejeta v I U 394/2012. Vrhovno sodišče je zato z namenom zagotavljanja enotne uporabe prava revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku (tretji odstavek 367. c člena ZPP). V preostalem delu pogoji zanjo niso bili izpolnjeni.

1 V njej je sodišče navedlo: da mora izjemo davčne tajnosti upoštevati vsak organ, če so predmet zahteve informacije, ki so varovane kot davčna tajnost; da iz določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da testa interesa javnosti ni mogoče izvajati oziroma na njegovi podlagi razkriti podatkov, ki predstavljajo izjemo iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan; da morajo davčno tajnost varovati vsi organi, ki s takim dokumentom razpolagajo, in da mora zato prvostopenjski organ, ki sicer zahtevanim podatkom ni dal oznake davčne tajnosti, dolžan to tajnost varovati, ker ji je tako oznako dal DURS, zaradi česar gre za obstoj izjeme po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.