Jedro

Po 1. odstavku 23. člena ZIP sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. To v obravnavani zadevi pomeni, da bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj najemnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru ter sklep o izvršbi z dne 22.12.1992, opr. št. 1 I 1613/92 razveljavilo in ustavilo izvršbo. Upnici je naložilo, da mora dolžniku povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 6.300,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje upnica ter v pritožbi navaja, da se je dolžnik v mesecu juliju 1989 prostovoljno izselil iz stanovanja na M. 4 b v D. in se je preselil k Š. S., kasneje se je preselil v Samski dom K. Ljubljana, nato je stanoval na A. ulici 8 v Ljubljani, od meseca oktobra 1993 dalje pa stanuje v Domu A., C. 264 v Ljubljani.

Ni torej res, kar trdi dolžnik, da je brez strehe nad glavo, saj ima ves čas priskrbljene najpotrebnejše prostore. Stanovanja pa menjava na svojo lastno željo.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi izvršilnega naslova - sklepa sodišča se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanja v Domžalah, M. 4 b, vendar šele potem, ko mu bo upnica priskrbela najpotrebnejše prostore. V času, ko je bil izdan navedeni izvršilni naslov, je po tedaj veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih glede najpotrebnejših prostorov veljalo načelo, da mora imeti dolžnik v teh prostorih tako stanovanjsko zaščito, kot jo je po takratnih predpisih imel imetnik stanovanjske pravice. Takšen položaj mora dolžnik imeti po sedaj veljavnem stanovanjskem zakonu, to pomeni, da mu je upnica dolžna priskrbeti stanovanjske prostore v katerih bo imel tako stanovanjsko zaščito, kot jo ima najemnik stanovanja. Upnica v svoji pritožbi le navaja okoliščine o tem, da ima dolžnik "streho nad glavo", pri tem pa ne omenja, da naj bi imel dolžnik v Domu, kjer sedaj prebiva, položaj zaščitenega najemnika. Po 1. odst. 23. čl. Zakona o izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, če upnik dokaže, da je obveznost izpolnil. V obravnavani zadevi bi bila upničina dolžnost, da bi dokazala, da dolžnik že prebiva v takem stanovanju, v katerem ima položaj zaščitenega najemnika oziroma bi sama morala ponuditi dolžniku tako stanovanje kot najpotrebnejše prostore. Ker upnica torej v postopku pred prvim sodiščem ni izkazala, da bi izpolnila svojo obveznost, teh okoliščin pa tudi ne zatrjuje v pritožbi, je zato sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).