Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bila E. d.o.o. med postopkom na prvi stopnji izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti zaradi neusklajenosti z določbami ZGD, sta toženca pasivno legitimirana na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod. Tožba je bila pravočasna, saj je bila vložena že pred izbrisom E. d.o.o. iz sodnega registra.
Nižji sodišči sta zadovoljivo obrazložili, da je bila poleg proizvajalke tudi dobaviteljica obveščena o napakah. Za odločitev v tem primeru namreč ni pomembno, ali je bilo obvestilo formalno naslovljeno na dobaviteljico, ampak da je bila ta o napakah dejansko obveščena.
Revizija se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da sta toženca dolžna tožnici solidarno plačati 28.837,76 EUR z obrestmi. Višji tožbeni zahtevek za plačilo obresti je zavrnilo.
2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožencev in v obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Toženca zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
4. Trdita, da je za rešitev tega spora pristojna arbitraža. Nižjima sodiščema očitata, da nista navedli pravne podlage za veljavnost arbitražnega sporazuma oziroma obrazložili, ali je ta veljaven ali ne.
5. Poleg tega navajata, da nista pasivno legitimirana v tej zadevi. Tožnica je v tožbi njuno pasivno legitimacijo utemeljevala na podlagi šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94, v nadaljevanju ZGD), sodišče pa je ugotovilo, da je zahtevek utemeljen na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod). Kljub tej ugotovitvi, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, ali je bila tožba vložena v enoletnem prekluzivnem roku od objave izbrisa družbe E. d.o.o. iz sodnega registra.
6. Nazadnje toženca trdita, da nista dolžna povrniti stroškov za zamenjavo peči, ker je tožnica prepozno opozorila na napake (nižji sodišči nista navedli, kdaj je začel teči enomesečni rok za grajanje napak iz 615. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Poleg tega je tožnica o napakah obvestila napačno osebo (namesto dobaviteljice, s katero je sklenila pogodbo za dobavo peči, je o napakah obvestila proizvajalko peči). Kljub temu, da se je tožnica s proizvajalko dogovorila o odpravi napak do konca aprila 1997, je pred potekom tega roka sklenila pogodbo o dobavi novih peči. Direktor dobaviteljice pa je izpovedal, da bi stroški popravila znašali le 1.043,23 EUR (o čemer se sodišči nista izjasnili), kar je glede na vrednost peči majhen strošek. Prav tako toženca navajata, da je tožnica naročila še tretjo peč, ki je bila izdelana na enak način in iz enakih materialov, pa je delovala nemoteno, tako kot peči, ki so bile zamenjane.
7. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
8. Revizija ni utemeljena.
O ugovoru, da gre za spor, v katerem je pristojna arbitraža
9. Nižji sodišči sta pogodbo o dobavi peči razlagali tako, da sta se pogodbeni stranki (tožnica in E. d.o.o.) dogovorili za pristojnost arbitraže le za reševanje sporov, ki nastanejo v času trajanja del. Ker sta ugotovili, da gre v tem primeru za spor, ki je nastal po zaključku vseh del, arbitražni dogovor zanj ne velja. Revizijske navedbe, da se sodišči nista ukvarjali z veljavnostjo arbitražnega dogovora, so torej neutemeljene, toženca pa v reviziji niti ne zatrjujeta, da bi šlo v tem primeru za spor, ki je nastal v času trajanja del. O ugovoru pasivne legitimacije
10. Tožnica je vložila tožbo zoper toženca kot družbenika E. d.o.o., ker je trdila, da zaradi neusklajenosti družbe z določbami ZGD odgovarjata za njene obveznosti na podlagi šestega odstavka 580. člena ZGD. Ker pa je bila E. d.o.o. med postopkom na prvi stopnji izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti, sta nižji sodišči pravilno odločili, da sta toženca pasivno legitimirana na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod. V skladu s to določbo velja domneva, da so družbeniki neusklajene družbe z omejeno odgovornostjo podali izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe in lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra (drugi odstavek 394. člena ZGD). Kot je pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, je očitno, da je bila tožba vložena pravočasno, saj je bila vložena že pred izbrisom E. d.o.o. iz sodnega registra. Zato so tudi te revizijske navedbe neutemeljene.
Glede dolžnosti plačila stroškov za nove peči
11. Revizijski očitki, da nižji sodišči nista obrazložili svojih ugotovitev, da je tožnica o napakah pravočasno obvestila pravo osebo, so neutemeljeni. Sodišči sta pojasnili, da peči niso bile prevzete pred 14. 6. 1996, da je tožnica posredovala obvestilo o napakah štirinajst dni pred prvim dopisom z dne 25. 7. 1996, iz česar nedvomno izhaja, da je bilo obvestilo dano v roku enega meseca od prevzema peči. Prav tako sta nižji sodišči zadovoljivo obrazložili, da je bila poleg proizvajalke T. d.o.o. tudi dobaviteljica E. d.o.o. obveščena o napakah. Za odločitev v tem primeru namreč ni pomembno, ali je bilo obvestilo formalno naslovljeno na dobaviteljico, ampak da je bila ta o napakah dejansko obveščena. To pa zanesljivo izhaja iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, ki sta ocenili, da se tožnica o odpravi napak ni dogovarjala izključno s proizvajalko, temveč da listinska dokumentacija dokazuje splet najrazličnejših dogovarjanj, od katerih je bistvenega pomena pozivanje dobaviteljice k odpravi napak in njeni odgovori. Nenazadnje pa toženca v reviziji niti ne trdita, da v E. d.o.o. s tožničinim obvestilom o napakah niso bili seznanjeni.
12. Odločitev, da je tožnica upravičeno sama dosegla odpravo napak tako, da je od drugega proizvajalca naročila nove peči je materialnopravno pravilna in obrazložena. Sodišči sta namreč pojasnili, da do odprave napak ni prišlo pred potekom tridnevnega roka iz dopisa z dne 21. 4. 1996 (rok za dobavo novih peči v pogodbi z drugim proizvajalcem je bil šele 30. 6. 1997), da drug proizvajalec ni bil pripravljen odpraviti napak na obstoječih pečeh in je E. d.o.o. popravilo peči pogojevala s plačilom tretje dobavljene peči, kar pa ni upravičen razlog za odklonitev odprave napak.
13. Kolikor toženca z navedenimi revizijskimi trditvami skušata prikazati, da sta nižji sodišči določena dejstva napačno ugotovili, na ta način z revizijo ne moreta uspeti. Revizije namreč po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, jo je bilo treba na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.