Jedro

Vprašanja pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se obravnavajo v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi zaradi ugotovitve lastninske pravice je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom I R 81/2009 dne z 16. 7. 2009 namesto pristojnega Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici za sojenje določilo Okrajno sodišče v Postojni. To je s sodbo P 121/2011 z dne 30. 3. 2012 razsodilo, da je tožnica lastnica novo nastale parcele št. 808/6 k.o. ..., Višje sodišče v Kopru pa je s sodbo Cp 590/2012 z dne 11. 12. 2012 zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Zoper pravnomočno sodbo je toženec vložil predlog za obnovo postopka in hkrati predlagal prenos pristojnosti za sojenje na Okrajno sodišče v Ljubljani. Navedel je, da Okrajno sodišče v Postojni ni spoštovalo zahteve po enakopravnosti strank, zlasti v dokaznem postopku, pri čemer je storilo več procesnih kršitev, ki jih je toženec uveljavljal, a se pristojno prvostopenjsko sodišče do njih ni opredelilo, prav tako pa jih ni upoštevalo pritožbeno sodišče. Analiza sodb obeh rednih sodišč pokaže, da manjka dokazna ocena praktično celotnega spornega dejstvenega substrata sporne zadeve. Prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju ni upoštevalo dejanskih napotkov pritožbenega sodišča, to pa je v drugem sojenju v sodbi navedlo razloge, ki so v diametralnem nasprotju z razlogi prejšnjega sklepa o razveljavitvi prvostopenjske sodbe. Utemeljitev drugostopenjske sodbe je brez vsake resnične presoje konkretnih okoliščin primera in brez upoštevanja konkretnih pritožbenih navedb. V konkretni zadevi je pomembno, da sodišče ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti, opisane okoliščine sojenja pa so takšne, da objektivno vzbujajo dvom v nepristranskost obeh sodišč, saj nobeno v že prej končanem postopku tožencu ni zagotavljalo uresničevanja procesnih jamstev. Glede na takšne okoliščine zadeve in glede na relativno bližino obeh Okrajnih sodišč, toženec dvomi v korektnost nadaljnjega postopka in v nadaljnjo nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Postojni in Višjega sodišča v Kopru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

5. Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Izkazani morajo biti razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Nadaljnji razlog delegacije je obstoj drugih tehtnih razlogov, kamor bi bilo mogoče uvrstiti trditve o ohranjanju videza nepristranskosti. Vendar pa navedbe tožene stranke v predlogu ne vodijo do razumne presoje, da sta zaradi dosedanjega sojenja Okrajnega sodišča v Postojni in Višjega sodišča v Kopru izkazana nepristranskost sojenja oziroma videz nepristranskosti. Po pravnomočno zaključenem sojenju gre pač za subjektivno prepričanje toženca o neenakopravnosti strank, ki ga skuša utemeljiti s trditvami o procesnih kršitvah. Vprašanja pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se obravnavajo v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije. Za slednjo so pomembne okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na spor od zunaj, kakršnih pa tožena stranka ne navaja. Očitkov o napačnem sojenju po prepričanju Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard drugega tehtnega razloga iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti v konkretni zadevi. Zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo kot neutemeljen.