Jedro

Delo, ki ga je opravila družba A. d. o. o., vsebinsko predstavlja analizo, ki je bila nujna za izdelavo izvedenskega mnenja o primerni denarni odpravnini zaradi izključitve manjšinskih delničarjev.

Četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da če je izvedenec uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu. Citirana določba sicer govori o dejanskih izdatkih, vendar jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba razlagati v širšem smislu, tako da zajame povrnitev stroškov, kot jih je opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 623/2005, torej ne zgolj kot porabo denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih III., IV. in V. točki izreka potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodni izvedenki B. B., ki ni zavezanka za plačilo DDV, za opravljeno izvedensko delo prizna plačilo v višini 1.275,00 EUR, ki se poveča za 8,85-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 112,84 EUR ter za 0,53-odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 6,76 EUR, kar skupaj znaša 1.394,60 EUR (I. točka izreka), ter da se skupni znesek v višini 1.394,60 EUR nakaže na osebni račun sodne izvedenke št. 001 (II. točka izreka). Sklenilo je, da se strokovni instituciji A. d. o. o., ki je zavezanka za plačilo DDV, za opravljeno izvedensko delo odmeri izvedenina v višini 50.643,00 EUR in se ji obračuna 22 % DDV od tega zneska, to je 11.141,46 EUR (III. točka izreka), ter se skupni znesek 61.784,46 EUR nakaže na transakcijski račun strokovne institucije št. 002, odprt pri Banki C. d. d., po prejemu ustreznega računa (IV. točka izreka). A. d. o. o. je naložilo, naj v roku 8 dni od prejema tega sklepa izstavi račun v znesku, ki bo skladen s priznanim zneskom po predmetnem sklepu, zato da ji bo sodišče lahko ta znesek izplačalo. Račun mora, v skladu z določili Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike, poslati v elektronski obliki, preko enotne vstopne točke za izmenjavo e-računov Uprave Republike Slovenije za javna plačila (V. točka izreka).

2. Zoper III., IV. in V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe prava pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v točkah III., IV. in V. v celoti razveljavi in predlog družbe A. d. o. o. za povrnitev stroškov oziroma odmero izvedenine v celoti zavrne. Zahteva tudi povračilo sodne takse.

3. Predlagatelji niso vložili odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sicer drži pritožbena navedba, da družba A. d. o. o. niti s sklepom z dne 13. 9. 2021 niti kdaj kasneje ni bila formalno postavljena za izvedenca v tem postopku, vendar je izpodbijana odločitev o odmeri skupnega zneska v višini 61.784,46 EUR za opravljeno delo družbe A. d. o. o. kljub temu pravilna. Pritožbeno sodišče meni, da znesek, priznan družbi A. d. o. o., ne predstavlja izvedenine, ampak gre za povračilo stroškov za izvedensko delo.

7. Prvi odstavek 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Sodišče s sklepom odmeri stroške in nagrado za izvedenca in odredi, da naj se določen znesek izplača iz predujma (drugi odstavek 249. člena v zvezi s tretjim odstavkom 242. člena ZPP). Pri odmeri stroškov in nagrade izvedencu mora sodišče upoštevati Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Prvi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, kot je veljal na dan izdaje sklepa o postavitvi izvedenke (tj. 13. 9. 2021)1, določa, da ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku pa določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom (tretji odstavek 15. člena). Če je izvedenec uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu (četrti odstavek 15. člena).

8. V praksi se je pokazalo, da izdelava nekaterih izvedenskih izvidov in mnenj terja predhodno izvedbo obsežnih analiz, meritev, preiskav in drugih opravil. Za takšna izvedenska mnenja plačilo po predpisani tarifi ni predstavljalo primernega in pravičnega plačila. Sodna praksa je zaznala pomanjkljivost ureditve in za potrebe pravičnega plačila izvedenskih mnenj, ki terjajo večji obseg predhodnih analiz, meritev, preiskav in drugih opravil, uveljavila rešitev, da se je plačilo takšnih opravil, ki so bila nujna za izdelavo izvedenskega mnenja, zagotovilo prek širše razlage pojma materialnih stroškov.2

9. Vprašanje razmejitve med nagrado za izvedensko delo in stroški za izvedensko delo je obravnavalo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 623/2005 z dne 14. 11. 2007, v katerem je pojasnilo, da nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med materialne stroške, kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja. Vrhovno sodišče je pojem stroškov za izvedensko delo razlagalo široko. Pojasnilo je, da je mogoče stroške pojmovati tudi kot porabo ne zgolj denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov, potrebnih za dosego cilja. Med stroške torej ne spadajo samo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter izguba zaslužka, pač pa tudi stroški za izvedensko delo, ki zajemajo materialne stroške za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja.

10. Izvedenka B. B. je v elektronskem sporočilu z dne 1. 7. 2021 na povpraševanje sodišča prve stopnje o potrebnem času in predvidenih stroških za izdelavo cenitve specificirala predvideno ceno za izvedbo dela in pojasnila, da gre za izredno zahteven projekt, ki ga lahko izvede samo tako, da angažira tudi svoje sodelavce iz družbe A. d. o. o. Izvedenka je izdelala izvid in mnenje, v katerem je odgovorila na vprašanja, ki jih je postavilo sodišče prve stopnje. Kot prilogo izvedenskemu izvidu in mnenju je predložila tudi Pregled Poročila o oceni vrednosti družbe C. k. d. d., s prilogami, ki ga je izdelala projektna skupina družbe A. d. o. o., ki so jo sestavljali B. B. in sodelavci ter zaposlenci družbe. Pregled Poročila o oceni vrednosti družbe C. k. d. d., s prilogami vsebuje analizo poročila ocenjevalca D. D. ter oceno vrednosti ene posamične delnice lastniškega kapitala družbe C. k. d. d., izračunano po metodi seštevanja in po metodi diskontiranih prihodnjih neto denarnih tokov. V tem delu je opravljena finančna analiza družbe C. k. d. d. in finančna analiza skupine C. pojasnjena je metodologija ocenjevanja vrednosti po metodi diskontiranih denarnih tokov ter izveden izračun vrednosti po tej metodi. V nadaljevanju je izvedena ocena vrednosti z metodo seštevanja, za potrebe uporabe te metode pa so bile izvedene tudi ocene vrednosti finančnih naložb v lastniški kapital družb E., F., G., H. in I. Delo, ki ga je opravila družba A. d. o. o., vsebinsko predstavlja analizo, ki je bila nujna za izdelavo izvedenskega mnenja o primerni denarni odpravnini zaradi izključitve manjšinskih delničarjev. Odgovori izvedenke v izvedenskem mnenju temeljijo na analizah, izvedenih s strani družbe A. d. o. o. Pravna podlaga za priznanje plačila za delo družbe A. d. o. o. je zato v pravici izvedenca do povračila stroškov za izvedensko delo iz prvega odstavka 249. člena ZPP.

11. Sodišče prve stopnje je imelo pravno podlago tudi za odločitev, da se odmerjen znesek plačila za delo družbe A. d. o. o. nakaže neposredno na transakcijski račun te družbe. Četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da če je izvedenec uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu. Citirana določba sicer govori o dejanskih izdatkih, vendar jo je po mnenju pritožbenega sodišča treba razlagati v širšem smislu, tako da zajame povrnitev stroškov, kot jih je opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 623/2005, torej ne zgolj kot porabo denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov. Četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku zato predstavlja pravno podlago, da se stroški v smislu vrednosti dela, ki ga je opravila družba A. d. o. o., priznajo in nakažejo neposredno na transakcijski račun družbe A. d. o. o. 12. Sodišče prve stopnje je v III. točki izreka navedlo, da se strokovni instituciji A. d. o. o. za opravljeno izvedensko delo odmeri izvedenina v višini 50.643,00 EUR. Pri navedbi, da je priznan znesek izvedenina, ki se odmeri za opravljeno izvedensko delo, gre za pravno podlago priznanega zneska, ki ne spada v izrek, ampak v obrazložitev odločbe,3 vendar pritožbeno sodišče zgolj zaradi nepotrebne navedbe (napačne) pravne podlage priznanega zneska ni posegalo v izrek izpodbijanega sklepa.4

13. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi lahko izvedenka povrnitev stroškov za storitve družbe A. d. o. o. zahtevala samo, če bi jih plačala in če teh storitev ne bi opravila sama. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča stroškov za izvedensko delo ne pojmujemo zgolj kot porabo denarja, temveč tudi kot porabo časa, dela ali virov, potrebnih za dosego cilja. Za pravico do povrnitve stroškov za izvedensko mnenje se ne zahteva, da je postavljeni sodni izvedenec za storitve tretje osebe že plačal določeno ceno. Prav tako ni ovira za priznanje stroškov dejstvo, da je pri pripravi analiz v okviru družbe A. d. o. o. sodelovala tudi sama sodna izvedenka B. B. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da delo, ki ga je opravila družba A. d. o. o., ne predstavlja neposredno same izdelave izvida in mnenja, ampak predstavlja analize, ki so predstavljale podlago za izdelavo izvida in mnenja. Izvedenci so upravičeni do enakih materialnih stroškov ne glede na to, ali storitve, na katere se stroški nanašajo, opravijo sami, ali pa jih poverijo drugi osebi.5 To pomeni, da bi v primeru, če bi analize, ki jih je izvedla družba A. d. o. o., izvedla sama izvedenka B. B., do enakega zneska, kot je bil priznan družbi A. d. o. o., bila upravičena izvedenka B. B. V konkretnem primeru zaradi obsežnosti in zapletenosti zadeve to ni bilo možno, zato je potrebne analize izvedla skupaj s sodelavci iz družbe A. d. o. o. Pravica do povračila materialnih stroškov obstaja ne glede na to, ali izvedenec analize izvede sam, ali jih poveri tretji osebi, ali pa jih skupaj s sodelavci izvede v okviru podjetja svojega delodajalca.

14. Pritožbena navedba, da delo, ki ga je obračunala družba A. d. o. o., tj. cenitev osmih družb, nima podlage v nalogi, ki jo je določilo sodišče, ni utemeljena. Naloga izvedenke je bila, da poda oceno in mnenje, ali denarna odpravnina v višini 2,00 EUR na delnico, ki je bila izključenim manjšinskim delničarjem ciljne družbe C. k. d. d., ponujena po sklepu skupščine z dne 29. 12. 2017, predstavlja primerno vrednost delnice na dan izključitve; če odgovor na zgornje vprašanje ni pritrdilen, naj poda oceno o pravi vrednosti delnice ciljne družbe na dan izključitve manjšinskih delničarjev ter primerni denarni odpravnini izključenim manjšinskim delničarjem ter pojasni, katere metode ocenjevanja so v zadevi najbolj primerne. Sodišče prve stopnje je izvedenki naložilo, da naj izvedensko mnenje ter izvid poda potem, ko skrbno pregleda vse listine v tej zadevi, mnenje poravnalnega odbora z dne 4. 12. 2020 in predložena mnenja drugih strokovnjakov ekonomske stroke, ki naj jih upošteva kot del trditev posameznega udeleženca. Ne drži, da je bila naloga izvedenke v prvi vrsti to, da pregleda že predložena strokovna mnenja in ocene vrednosti in poda svoje strokovno mnenje o že opravljenih cenitvah. Naloga izvedenke je bila, da poda svojo oceno o pravi vrednosti delnice ciljne družbe na dan izključitve manjšinskih delničarjev ter primerni denarni odpravnini izključenim manjšinskim delničarjem. Katere metode ocenjevanja so primerne, je predmet izvedenkine strokovne odločitve. Če je izvedenka na podlagi svojega strokovnega znanja ocenila, da je za podajo odgovora na vprašanja, ki ji jih je zastavilo sodišče, potrebno opraviti cenitev večjega števila družb, potem to opravilo ni brez podlage v nalogi, ki jo je določilo sodišče. Dodatno pa je bilo izvedenki naloženo še, da kot del trditev posameznega udeleženca upošteva in preuči tudi predložena mnenja drugih strokovnjakov ekonomske stroke.

15. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da izvedenka ne more zahtevati zneska, višjega od 25.000,00 EUR, ker je v vlogi z dne 5. 10. 2021 navedla, da bo predujem v znesku 25.000,00 EUR zadoščal, če nasprotni udeleženec sam pripravi konsolidirane izkaze celotne skupine na ravni ciljne družbe C. za obdobje 2013 – 31. 12. 2017, kar je slednji tudi storil. Višina priznanega zneska materialnih stroškov za opravljene analize, ki so bile nujno potrebne za izdelavo izvedenskega mnenja, je odvisna od obsega potrebnega dela. Izvedenka je v elektronskem sporočilu z dne 21. 3. 2022 (list. št. 509 spisa) pojasnila razloge za vztrajanje pri doplačilu predujma kljub prejetim konsolidiranim izkazom, katerim pritožbeno sodišče v celoti sledi, in sicer je navedla, da je že do takrat samo za posredovanje odgovorov nasprotnemu udeležencu porabila več kot 128 ur, za preučevanje spisa je porabila precej dodatnih ur, pa operativno sploh še ni pristopila k ocenjevanju, z nasprotnim udeležencem bo treba opraviti kar nekaj razgovorov, kako je konsolidacija izdelana, pridobiti ustrezne podlage, razčistiti, kako je upoštevano poslovno nepotrebno premoženje, in pridobiti plane poslovanja skupine za naslednje petletno obdobje, potrebno bo še kar precej usklajevanja in preverjanja, kar bo zahtevalo še kar veliko porabo ur.

16. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je izvedenka z dopisom z dne 24. 1. 2022 zahtevala, da ji nasprotni udeleženec dostavi oceno vrednosti družbe C. na dan 29. 12. 2017 z uporabo denarnega toka celotnemu kapitalu (FCFF) in z uporabo razdelnega denarnega toka med lastnike lastniškega kapitala (DDM) in ki bo podpisana s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, nasprotni udeleženec je naročil pripravo zahtevane ocene vrednosti in jo je izvedenki tudi dostavil, zaradi česar izvedenka oziroma družba A. d. o. o. nista upravičena zaračunavati dela, ki ga je po naročilu izvedenke opravil že pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij D. D. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenka od nasprotnega udeleženca ni zahtevala, da naroči izdelavo ocene vrednosti družbe c. na dan 29. 12. 2017 z uporabo denarnega toka celotnemu kapitalu (FCFF) in z uporabo razdelnega denarnega toka med lastnike lastniškega kapitala (DDM), ampak je v dopisu z dne 24. 1. 2022 (list. št. 477 spisa) navedla, da nasprotni udeleženec trdi, da so bile že izdelane cenitve po metodi diskontiranega denarnega toka, in nasprotnega udeleženca prosila, da ji dostavi to oceno, ki naj bo seveda podpisana s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, saj je v spisu ni zasledila. Izvedenka je torej nasprotnega udeleženca pozvala, da ji dostavi cenitve, za katere je sam trdil (v dopisu nasprotnega udeleženca sodni izvedenki z dne 30. 12. 2021), da so že bile izdelane, v spisu pa jih ni našla. Ko je nasprotni udeleženec predložil poročilo ocenjevalca D. D., je sodišče prve stopnje naložilo izvedenki, da ga upošteva in se do njega opredeli, njen obseg dela se je torej povečal, saj je poleg v spisu že vsebovanih mnenj strokovnjakov morala preučiti in se opredeliti do dodatnega strokovnega mnenja. Mnenje ocenjevalca D. D. tudi ni moglo nadomestiti analiz, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja potrebovala izvedenka in jih je izvedla družba A. d. o. o. Kot izhaja iz Pregleda Poročila o oceni vrednosti družbe C. k. d. d., so namreč v poročilu ocenjevalca D. D. po mnenju izvedenke in njenih sodelavcev obstajale številne pomanjkljivosti.

17. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da je cena za storitve družbe A. d. o. o. močno pretirana in izven vseh tržnih okvirjev. V obravnavani zadevi je šlo za zelo obsežno in zahtevno izvedensko delo, za izvedbo katerega je potrebno visoko specializirano strokovno znanje (znanje računovodskih standardov, revizije, poslovnih financ in principa ocenjevanja vrednosti poslovnih deležev). V obravnavanem primeru je bila zaradi prepletene lastniške strukture povezanih podjetij, poslovno različne dejavnosti, vključno s holdingom oziroma naravo finančnega naložbenja pri številnih družbah, medsebojne lastniške udeležbe in dokumentacijske zapletenosti izvedenska naloga še bolj zahtevna, kot v običajnih primerih določanja primerne denarne odpravnine izključenim manjšinskim delničarjem. Kot izhaja iz zapisa v pripravljalni vlogi nasprotnega udeleženca z dne 19. 1. 2021, je bila predvidena višina stroška za izvedbo primerljive naloge zunanjega izvedenca poravnalnega odbora v zadevi Ng 13/2018, kjer je šlo za določanje primerne denarne odpravnine izključenim manjšinskim delničarjem iz sestrskega holdinga C.-X., približno 70.000 EUR,6 kar je še višji znesek od zneska, priznanega družbi A. d. o. o. Nasprotni udeleženec konkretizirano ne prereka posameznih postavk (število ur, porabljenih za oceno posameznih v računu naštetih družb) v računu družbe A. d. o. o.,7 ampak zgolj pavšalno navaja, da so vse navedene količine ur najmanj početverjene, ter se sklicuje na bistveno nižje cene, ki so jih za svoje delo zaračunali ocenjevalci J. J., K. K. in L. L. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da strokovna mnenja navedenih strokovnjakov niso primerljiva z izvedenskim delom, ki ga je opravila B. B. v sodelovanju z družbo A. d. o. o. Kot izhaja iz sklepa z dne 13. 9. 2021, je bila naloga izvedenke B. B., da pred podajo izvedenskega mnenja in izvida skrbno pregleda vse listine v tej zadevi, vključno s predloženimi mnenji drugih strokovnjakov ekonomske stroke, zaradi česar je bila naloga izvedenke precej bolj obsežna in je terjala veliko število ur, saj je morala poleg izvedbe ocene vrednosti delnice ciljne družbe (ki je bila opravljena po dveh metodah, in sicer je bila poleg metode seštevanja kot kontrolna metoda uporabljena še metoda bodočih denarnih tokov) preučiti celoten sodni spis in vsa v njem vsebovana strokovna mnenja, skladno z navodilom sodišča z dne 24. 5. 2022 se je morala tudi opredeliti do obsežnega poročila ocenjevalca D. D. 18. Zaradi zapletenosti primera so bile po strokovno utemeljenem mnenju izvedenke potrebne obsežne analize, ki jih je izvedla družba A. d. o. o. Pritožbeno sodišče je že pojasnilo, da je sodišče prve stopnje glede na obsežnost in zapletenost dela odmerilo primerno višino plačila za delo družbe A. d. o. o. Dejstvo, da nasprotni udeleženec ni soglašal s ponudbo in predračunom izvedenke, ne vpliva na pravico družbe A. d. o. o. do odmerjenega zneska. Obseg izvedenske naloge določi sodišče. Izvedenec mora naloženo nalogo izvesti po metodologiji, ki je skladna s pravili stroke, tudi če to terja obsežne in drage analize. Nedopustno bi bilo, če bi nasprotni udeleženec v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine izključenim manjšinskim delničarjem z nasprotovanjem višini določenega predujma vplival na možnost izvedbe ter obseg in metodologijo izvedenske naloge.

19. Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih III., IV. in V. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 37. členom ZNP. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do zahtevanega povračila sodne takse in mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Uradni list RS, št. 84/18. 2 Tekom časa je bilo tudi na ministrstvu za pravosodje ugotovljeno, da takratna ureditev v primerih posebej obsežnih in zahtevnih izvedenskih mnenj ni omogočala pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca. Zgolj dva dni po izdaji sklepa o postavitvi izvedenke B. B. je bil namreč objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 148/21 z dne 15. 9. 2021), ki je v novem šestem odstavku 47. člena določil možnost, da lahko v izjemnih primerih, če narava zadeve zaradi zahtevnosti ali obsežnosti ne omogoča pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca, sodišče soglaša s predlogom sodnega izvedenca, da se mu plačilo za delo odmeri po urni postavki in predvideni porabi časa. 3 V izrek sodbe (prvi odstavek 310. člena v zvezi s prvim odstavkom 311. člena ter prvim odstavkom 313. člena ZPP) ne sodijo različna pojasnila, dejanske in pravne podlage, nepotrebno podvajanje in podobno - vse to so stvari, ki sodijo v obrazložitev, izrek sodbe pa samo po nepotrebnem obremenjujejo. Izrek sodbe naj zato vsebuje samo tisto, kar predstavlja pravno varstvo v konkretnem primeru. Nujni sestavini izreka, ki toženi stranki nalaga plačilo določenega denarnega zneska, sta samo določena denarna dajatev tožene stranke (glede glavne in stranske terjatve) in paricijski rok (povzeto po Karmen Iglič Stroligo, Izrek sodbe kot izvršilni naslov, Pravosodni bilten 2/2003, str. 9, 10). Navedeno velja tudi za sklepe (332. člen ZPP). 4 Kršitev postopka je bistvena le, če vpliva na rezultat sojenja/odločanja v zadevi. Navedba podlage zahtevka v izreku sklepa, ki sodi v njegovo obrazložitev, torej predstavlja procesno kršitev, ki pa za odločitev v zadevi ni bistvena. Kot je bilo že navedeno sta bistvena dela izreka dva - določena denarna dajatev in paricijski rok. 5 Primerjaj sklep VSL I Cpg 347/2010 z dne 12. 5. 2010. 6 Na ta zapis nasprotnega udeleženca se je v predračunu stroškov sklicevala tudi izvedenka. Na dan 13. 9. 2021 veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni vseboval zahteve, da izvedenec za dokazovanje višine materialnih stroškov predloži vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki ni povezan s sodnim izvedencem, oziroma predloži druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje storitev. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sklicevanje na ponudbo, ki jo je v zadevi Ng 13/2018 pridobil poravnalni odbor, ustreza dokazilu, iz katerega je razvidno ustrezno obračunavanje storitev. 7 Glede pritožbene navedbe, da stroškovnik izvedenke navaja 8 delovnih ur po 51 EUR/h za sestavo zahtevka za plačilo, česar sploh ne bi smela obračunavati, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ta postavka ni vključena v račun družbe A. d. o. o., v katerem so zaračunane opravljene analize, ki so bile podlaga izvedenskemu mnenju, ampak je bila vključena v evidenco porabljenih ur z dne 24. 1. 2022, ki jih je izvedenka nameravala zaračunati v primeru, da bi prišlo do njene razrešitve in izvedenska naloga torej ne bi bila opravljena. Konkretne očitke glede postavk v računu družbe A. d. o. o. z dne 11. 11. 2022 je nasprotni udeleženec podal šele v vlogi z dne 31. 1. 2023, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka in je pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri odločanju o utemeljenosti pritožbe.