Jedro

Glede na zakonske določbe, ki obravnavajo revizijo in glede na s strani tožnika zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka, je organ za BPP pravilno ugotovil, da v zadevi ni izpolnjen zakonski pogoj 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek ali se ga udeleževati oziroma vlagati v postopku pravna sredstva, tako da je prošnjo tožnika pravilno kot neutemeljeno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 5. 5. 2014, za sestavo in vložitev revizije zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 3646/2009 z dne 18. 9. 2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 359/2014 z dne 2. 4. 2014. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec sam vložil tožbo na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom zavrglo, ker tožnik ni vložil tožbe po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom njegovo pritožbo zavrnilo, v obrazložitvi pa ni soglašalo z njegovim očitkom, da bi ga moralo prvostopno sodišče pozvati, da pomanjkljivost tožbe v določenem roku odpravi, glede na določbo tretjega oziroma četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker pomanjkanja t.i. postulacijske sposobnosti ni mogoče odpraviti. Organ meni, da ni izpolnjen zakonski pogoj 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in sicer, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, s čimer ni izpolnjen objektivni pogoj pri presoji prošnje za dodelitev BPP – za vložitev revizije.

Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo, ker se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ponovno poudarja, da je bil s strani varuhinje za človekove pravice zaveden, saj v napotkih ni bilo omenjeno, da bi moral tožbo vložiti preko odvetnika. Meni, da organ tožnika namerno zavaja, daje lažne in neresnične trditve in se izogiba poštenemu sojenju. Je brez sredstev in si odvetnika ne more privoščiti in vlagati izrednega pravnega sredstva. Prisiljen bo sprožiti nove odškodninske in kazenske postopke, dokler sodstvo ne bo procesiralo na pošten zakonit način. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter prosi za oprostitev vseh sodnih stroškov ter taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z vloženo tožbo je tožnik vložil pri naslovnem sodišču prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, ki jo je organ za BPP tega sodišča z odločbo BPP 154/2014 z dne 3. julija 2014 zavrnil, pred obravnavanjem tožnikove tožbe.

Uvodoma sodišče kot pravilno presoja oceno organa za BPP, da je tožnik želel brezplačno pravno pomoč za vložitev revizije zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 3646/2009 z dne 18. 9. 2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 359/2014 z dne 2. 4. 2014, iz razloga kršitev določb pravdnega postopka (tako izhaja iz dopolnitve prošnje za BPP z dne 9. 5. 2014), ker je menil, da bi ga bilo prvostopenjsko sodišče pred zavrženjem tožbe na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je vložil sam brez odvetnika (oziroma ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu), dolžno pozvati, da pomanjkljivost tožbe odpravi.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, razen nekaterih točk naštetih v določbi 339. člena ZPP. Ugotoviti je, da kršitev kot jo uveljavlja tožnik, kršitev dolžnosti sodišča, da tožnika pozove, da pomanjkljivo tožbo dopolni, ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. Kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pa se kot revizijski razlog lahko upošteva le, če je bila storjena pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP), kar pa ni situacija v obravnavani zadevi, in take kršitve postopka tožnik niti ne zatrjuje s tožbo v upravnem sporu niti je ni zatrjeval pred organom za BPP. Glede na navedene zakonske določbe, ki obravnavajo revizijo, glede na s strani tožnika zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka sodišče ugotavlja, da je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani pravilno ugotovil, da v zadevi ni izpolnjen zakonski pogoj 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek ali se ga udeleževati oziroma vlagati v postopku pravna sredstva, tako da je prošnjo tožnika pravilno kot neutemeljeno zavrnil. V zvezi z zatrjevanjem, da je bil tožnik zaveden s strani Varuhinje za človekove pravice, na kakšen način je vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave, pa je bilo tožniku že pojasnjeno v izpodbijani odločbi – odstavek 16, razen tega pa tudi eventualna zavedenost na podlagi dopisa varuhinje ni revizijski razlog, zato tega organ ni mogel upoštevati v smeri dokazovanja verjetnega izgleda za uspeh.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Sodišče o tožnikovem predlogu za oprostitev sodnih taks ni odločalo, ker zadeve brezplačne pravne pomoči niso podvržene plačilu sodne takse. O oprostitvi vseh sodnih stroškov pa ne, ker sodni stroški tožniku niso nastali in jih tudi kot take ni priglasil.