Jedro

Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (prva točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora povrniti upniku stroške ugovornega postopka v znesku 127,44 EUR, v roku 8 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8 dnevnega roka za izpolnitev dalje (druga točka izreka). Ugotovilo je, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra 24. 10. 2011, kar je pred 17. 11. 2011, ko je začel veljati Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju: ZPUOOD). Za končanje izvršilnega postopka zoper družbenika se uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki urejajo pravne posledice izbrisa iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Po vpogledu v zgodovinski izpisek iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je bil D. K. edini družbenik družbe od ustanovitve 2006 do 10. 2. 2011, ter po vpogledu v sodbo (in sklep) Okrožnega sodišča v Celju I Pg 568/2010 z dne 23. 8. 2010, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, in iz katere izhaja, da izterjuje terjatev, ki je nastala v letu 2009, to je v času, ko je bil D. K. edini družbenik družbe, ni dvoma, da je zaradi tega bil tudi aktivni družbenik.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po tretji točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da so z dnem uveljavitve ZPUOOD prenehale veljati določbe šestega do desetega odstavka 442. člena in določbe 496. člena ZFPPIPP, na podlagi katerih je bil izdan izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Opozarja, da na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11-21 18. člen ZPUOOD, ki je razveljavil šesti do deseti odstavek 442. člena ter 496. člen ZFPPIPP, ostane v veljavi. Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra je razvidno, da je bil družbenik le do 10. 2. 2011, ko je svoj celoten poslovni delež prenesel na drugega družbenika. Ob izbrisu družbe ni imel več statusa aktivnega družbenika in ni podan temelj za njegovo odgovornost za neplačane obveznosti družbe. Prilaga sodbo Upravnega sodišča RS, ki je navedeno stališče potrdilo kot pravilno.

Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo dolžnika. V odgovoru navaja, da je neutemeljeno sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS. Ta obravnava drugačno dejansko stanje; posledično pa je bilo uporabljeno tudi drugo materialno pravo, natančneje ZFPPIPP (v cit. primeru ZFPPIPP-A). Tožeče stranke v sodbi so iz družbe izstopile že 14. 7. 2008, kar je imelo za posledico, da se je za presojo njihovega položaja kot aktivnih družbenikov uporabljal ZFPPIPP, ki je kot pogoj za status aktivnega družbenika določal družbeništvo še v času prenehanja družbe, ne pa tudi določenega obdobja pred njenim prenehanjem, kot ZFPPIPP-A, ki velja za to zadevo.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v pritožbi pritrjuje dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra 24. 10. 2011. To je bilo (tri tedne) pred 17. 11. 2011, ko je začel veljati ZPUOOD, kar je prav tako ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. ZPUOOD je v 18. členu sicer res razveljavil določbe šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 496. člena ZFPPIPP, ki so urejale osebno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, a je Ustavno sodišče RS razveljavilo le 1. do 17. člen ZPUOOD in pojasnilo, da razveljavitev pomeni, da se postopki, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 1. člena ZPUOOD, nadaljujejo in končajo po določbah zakona, po katerem so bili začeti, kot tudi, da se lahko začnejo postopki zoper družbenike izbrisanih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD (1). Glede na to, da je bila v tem primeru družba izbrisana (24. 10. 2011) do uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011), dolžnik v pritožbi zmotno povzema določbo 1. člena ZPUOOD in sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava. To je namreč pravilno presojalo ugovor dolžnika po dvanajsti točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost ni prešla nanj kot aktivnega družbenika, po materialnopravnih določbah ZFPPIPP, vključno z novelo ZFPPIPP-A. Res je, kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje in kot mu v pritožbi pritrjuje tudi dolžnik, da je bil dolžnik družbenik izbrisane družbe le do 10. 2. 2011, ko je svoj celoten poslovni delež prenesel na drugega družbenika, in da ob izbrisu družbe ni imel več statusa družbenika. Toda dolžnik spregleda, da so bile tudi materialnopravne določbe ZFPPIPP o osebni odgovornosti aktivnega družbenika predmet spremembe. Novela ZFPPIPP-A je v prvi točki sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta določba ZFPPIPP je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ugotovitev protiustavnosti je pomenila, da se z ZFPPIPP-A spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A (2). Novela ZFPPIPP-A je začela veljati 13. 6. 2009, prenehanje članstva dolžnika (10. 2. 2011) in izbris družbe (24. 10. 2011), pa je bilo oboje po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A. Zato za dolžnika veljajo materialnopravne določbe te novele.

Dolžnik v pritožbi tudi ne izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi sodbe (in sklepa) Okrožnega sodišča v Celju I Pg 568/2010 z dne 23. 8. 2011 in da je terjatev iz te sodbe prve stopnje nastala v letu 2009, ko je bil dolžnik edini družbenik družbe. Ker je imel dolžnik v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe (z izbrisom 24. 10. 2011 – 2 leti pred tem 24. 10. 2009) položaj njenega družbenika (do izstopa 10. 2. 2011), odgovarja za njene obveznosti po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP. Dolžnik ob tem ni dokazal, da ni imel pred prenehanjem družbe možnosti vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegel, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka […], kot to določa druga točka sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v zvezi z osmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bil dolžnik v relevantnem obdobju edini družbenik, da je bil tedaj aktivni družbenik in da odgovarja za obveznosti izbrisane družbe. Pritožbeno sklicevanje dolžnika na odločbo Upravnega sodišča RS pa ni utemeljeno, saj obravnava drugačno dejansko stanje. Tožeče stranke v upravni zadevi so izstopile iz družbe 14. 7. 2008 (osma točka obrazložitve odločbe; priloga B 3), kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A, zato ta zanje ni veljala.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), in ker s pritožbo ni uspel ( prvi

odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ ).

Tudi upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, saj ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), ker z odgovorom na pritožbo dolžnika ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

op. št. 1: Tako: dvajseta točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/2011 z dne 1. 12. 2011. op. št. 2: Tako: štirinajsta točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2013.