Jedro

Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi plačilnega naloga, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tak plačilni nalog pa je po 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov, na podlagi katerega davčni organ izda sklep o izvršbi. V postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnih naslovov; morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek izdaje izvršilnega naslova se namreč lahko uveljavljajo v pravnem sredstvu, ki je dovoljeno zoper izvršilni naslov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v upravnem sporu zoper odločbo Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana št. DT 42913-24584/2010-1-08092 03 z dne 31. 8. 2010, ki se pred Upravnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 1512/2011. V obrazložitvi odločbe Organ za BPP navaja, da je tožnik v prošnji navedel, da želi BPP za tožbo v upravnem sporu zaradi davčne izvršbe, in da je k prošnji priložil sklep o davčni izvršbi prvostopenjskega organa ter drugostopenjsko odločbo, s katero je bila njegova pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa zavrnjena. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je bil tožniku izdan plačilni nalog z dne 31. 5. 2010, ki je postal izvršljiv 17. 6. 2010, in z njim naložena globa zaradi prekrška v znesku 1.357,06 EUR. Ker tožnik zneska globe ni plačal, ga je predlagatelj izvršbe (RS, MNZ, Policijska postaja ...) posredoval prvostopenjskemu organu v izterjavo. Prvostopenjski organ je nato izdal sklep o davčni izvršbi, na podlagi tožnikove pritožbe pa je na predlagatelja izvršbe 14. 9. 2010 naslovil dopis, v katerem je predlagatelja pozval, naj mu pošlje plačilni nalog v fizični obliki, opremljen s potrdilom o izvršljivosti ter naj se izjasni o pritožbi. Predlagatelj izvršbe se je dne 20. 9. 2010 odzval z dopisom, h kateremu je priložil predmetni plačilni nalog, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ter navedel, da je bil plačilni nalog tožniku vročen na kraju dogodka 31. 5. 2010, vendar je tožnik podpis odklonil brez razloga. Predlagatelj izvršbe ni umaknil zahteve za izvršbo, da bi prvostopenjski organ v skladu s 155. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko ustavil postopek izvršbe. V obrazložitvi organ druge stopnje tožniku pojasnjuje, da davčni organ ni pristojen, da bi preverjal pravilnost in zakonitost postopka o prekršku, v postopku izdanega plačilnega naloga in posledično, da bi preverjal pravilnost potrdila o izvršljivosti na njem, pač pa je to v pristojnosti predlagatelja izvršbe. Navedbe v zvezi z nepravilnostmi v postopku o prekršku se lahko uveljavljajo samo v postopku pred predlagateljem izvršbe, ne pa v postopku davčne izvršbe. Organ za BPP ugotavlja, da je na podlagi sodne prakse v tovrstnih zadevah odločitev pravilna (sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 449/2009 z dne 22. 12. 2010, opr. št. II U 155/2009 z dne 22. 9. 2010, opr. št. I U 86/2009 z dne 7. 7. 2010). S tožbo v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Pravni predpisi davčnemu organu, ki opravlja izvršbo, ne dajejo pooblastila preverjati pravilnosti potrdila o izvršljivosti. V obravnavanem primeru gre za davčno izvršbo neplačane globe na podlagi pravnomočnega in izvršljivega plačilnega naloga prekrškovnega organa in stroškov davčne izvršbe. Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa je razvidno, da je za začetek predmetne izvršbe obstajal veljaven izvršilni naslov (plačilni nalog, opremljen s potrdilom o izvršljivosti), izpodbijani prvostopenjski sklep pa vsebuje vse predpisane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. Niti ZDavP-2 niti drug zakon za primer, kot je naveden, davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrdilo oziroma klavzula o izvršljivosti pravilna. To je dolžnost organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. Prav tako po določbi 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, to je plačilnega naloga. Zadeva je po presoji organa za BPP očitno nerazumna, saj je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na to je Organ za BPP tožnikovo prošnjo po določbi 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z določbo 2. odstavka 37. člena tega zakona zavrnil kot neutemeljeno iz razloga, ker zadeva, v kateri tožnik zahteva dodelitev BPP, nima možnosti za uspeh.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Meni, da bi mu morala biti BPP dodeljena. Navaja, da ni kriv. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi za tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila tožnikova prošnja za BPP zavrnjena, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. odstavku 24. člena ZBPP. ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 do 23/08) namreč v 3. odstavku 11. člena določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo poleg finančnega položaja prosilca tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč). Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči; po 1. alinei tega odstavka mora biti izpolnjen pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V 3. odstavku tega člena ZBPP opredeljuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna: (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kot tako je organ za BPP štel zadevo, v zvezi s katero je za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosil tožnik, in sodišče organu za BPP pritrjuje.

Iz spisa navedene Bpp zadeve je razvidno, da je tožnik prosil za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu, ki ga je tožnik sprožil zoper sklep o davčni izvršbi Davčnega urada Ljubljana št. DT 42913-24584/2010-1-08092 03 z dne 31. 8. 2010 (v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-30-459/2010-2 z dne 1. 8. 2011), s katerim je bilo odločeno, da se zoper tožnika kot dolžnika opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačane globe in stroškov postopka za prekršek na predlog predlagatelja izvršbe Ministrstva za notranje zadeve po plačilnem nalogu PP ... z dne 31. 5. 2010, ki je postal izvršljiv 17. 6. 2010, v skupnem znesku 1.377,92 EUR, z rubežem na denarne prejemke tožnika. Po 146. členu ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 do 43/10) je v primeru, če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, izvršilni naslov med drugim plačilni nalog, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Kot izhaja iz sklepa o davčni izvršbi, ki ga tožnik v upravnem sporu izpodbija, je ta izdan na podlagi plačilnega naloga z dne 31. 5. 2010. Iz plačilnega naloga (v spisih davčne izvršbe) pa izhaja, da je na njem potrjena izvršljivost z dne 17. 6. 2010. Iz sklepa o davčni izvršbi je tudi razvidno, da je izdan v skladu s 151. členom ZDavP-2, ki določa sestavine izreka sklepa o izvršbi. V prošnji za BPP tožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih se s sklepom o izvršbi ne strinja, razvidni pa so iz prošnji priložene odločbe Ministrstva za finance z dne 1. 8. 2011, s katero je to zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper ta sklep, in sicer da je tožnik navajal, da plačilnega naloga ni prejel ter da ni kriv; tudi v predmetni tožbi navaja, da ni kriv. Vse navedene okoliščine pa tudi po presoji sodišča pritrjujejo presoji organa za BPP, da tožnik s tožbo zoper sklep o davčni izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh. Namreč po že povedanem iz sklepa o davčni izvršbi izhaja, da je izdan na podlagi plačilnega naloga z dne 31. 5. 2010, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (z dne 17. 6. 2010), tak plačilni nalog pa je po že cit. 146. členu ZDavP-2 izvršilni naslov, na podlagi katerega davčni organ sklep o izvršbi lahko izda (tako tudi sodna praksa tega sodišča, npr. sodba III U 412/209 z dne 20. 10. 2010). Iz sodne prakse tega sodišča pa tudi izhaja, da v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati izvršilnih naslovov (npr. sodbe II U 76/2009 z dne 22. 9. 2010, II U 191/2009 z dne 22. 9. 2010, I U 754/2010 z dne 7. 12. 2010); morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek izdaje izvršilnega naslova - v obravnavani zadevi torej na postopek izdaje plačilnega naloga - se namreč lahko uveljavljajo v pravnem sredstvu, ki je dovoljeno zoper izvršilni naslov – v obravnavni zadevi v pravnem sredstvu, navedenem v pravnem pouku na plačilnem nalogu. Iz navedenih razlogov je po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da je pričakovanje tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ter da tožnik tako nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo ter z izpodbijano odločbo na podlagi 1. odstavka 24. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za BPP zakonito zavrnil. Ker je po povedanem po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (4. odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/08, 97/10).