Jedro

Jedro

Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka nista izpolnjeni.

Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka nista izpolnjeni.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

II.Tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Izvršitev odločb toženca št. ... z dne 27. 5. 2024 in z dne 6. 3. 2025 se zadrži do pravnomočne odločitve v tem sporu." Hkrati je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka izdaje začasne odredbe.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Izvršitev odločb toženca št. ... z dne 27. 5. 2024 in z dne 6. 3. 2025 se zadrži do pravnomočne odločitve v tem sporu." Hkrati je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka izdaje začasne odredbe.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu začasne odredbe ugodi oziroma zadevo vrne prvi stopnji v ponovno odločanje ter tožencu naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu začasne odredbe ugodi oziroma zadevo vrne prvi stopnji v ponovno odločanje ter tožencu naloži plačilo stroškov postopka v roku 15 dni po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Priglaša stroške pritožbe.

Napačen je zaključek sodišča, da tožnica s predlogom ni izkazala obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. V predlogu je izkazala tista dejstva in okoliščine, s katerimi je v času vložitve predloga tožnica razpolagala. Dokazil o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla predložiti, ker z njimi ni razpolagala. Nalaganje dokaznega bremena tožnici v socialnem sporu predstavlja nesorazmerno breme. Splošno je znano, da izvedeniškega mnenja ni mogoče pridobiti hitro in pravočasno, nenazadnje si ga tožnica ne more privoščiti. Sodišče mora voditi postopek tako, da ugotovi vsa relevantna dejstva tudi po uradni dolžnosti. Tako ni le napačen zaključek sodišča o tem, da ni s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja terjatve, temveč tudi, da ni opravilo naroka, ki naj bi bil nepotreben. Izvedba dokazov po uradni dolžnosti in ugotavljanje resničnega in popolnega dejanskega stanja, saj z zaslišanjem zavarovanke, delodajalca in pribavo izvedeniškega mnenja je bila v tem primeru nuja zaradi neposredno grozeče odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zmanjšanja prihodkov, znižanja življenjske ravni, socialne ogroženosti. Delodajalec tožnice ni dolžan ponovno zaposliti, če bo njena tožba utemeljena. Da bi bila zaradi invalidnosti dejansko težje zaposljiva je splošno znano dejstvo. Enako velja tudi za dokazno breme ogroženosti socialne varnosti. Kako naj tožnica izkaže, da ustrezne zaposlitve ne bo dobila v ustreznem obdobju, saj takšnega dokaza tožnica sodišču ne more ponuditi in ji tudi ni treba, saj gre za splošno znana dejstva. Tožnica ni navedla, v koliko članskem gospodinjstvu živi in kako visoki so skupni prihodki, vendar bi moralo sodišče, če se je s tem ukvarjalo v socialnem sporu, po lastni presoji izpostavljena vprašanja skladno z načelom materialne resnice in preiskovalnim načelom ugotavljati, ali tožnico pozvati, da se izjasni. Tožnica je k tožbi in predlogu predložila tista dokazila, s katerimi je v tem trenutku razpolagala. Po vložitvi predloga je dobila še dokazila; izpiske iz matičnega registra o rojstvu otrok, izvide o diagnozi celiakije, potrdila o skupnem gospodinjstvu, izpis moževega delodajalca in fotografija brezglutenske moke. Izguba zaposlitve za tožnico in za njeno družino pomeni izgubo njenega dohodka štiričlanske družine za 1.500,00 EUR mesečno oziroma dejstva, da bo štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma v primeru izgube zaposlitve živela le od moževega prihodka oziroma 1.700,00 EUR mesečno. Družina ima višje mesečne stroške zaradi prehrane zaradi dražje brezglutenske prehrane za tožnico in oba otroka. Tožnica bi z družino ob izgubi zaposlitve živela na pragu revščine in socialne ogroženosti. Družina že sedaj prejema dodatek za nego 118,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Po vložitvi predloga in tožbe je tožnica prejela dopis delodajalca ZPIZ-u, da za zavarovanko ni drugega delovnega mesta in bo začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čimer je ta ne le izkazana, temveč tudi dokazana.

Napačen je zaključek sodišča, da tožnica s predlogom ni izkazala obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. V predlogu je izkazala tista dejstva in okoliščine, s katerimi je v času vložitve predloga tožnica razpolagala. Dokazil o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla predložiti, ker z njimi ni razpolagala. Nalaganje dokaznega bremena tožnici v socialnem sporu predstavlja nesorazmerno breme. Splošno je znano, da izvedeniškega mnenja ni mogoče pridobiti hitro in pravočasno, nenazadnje si ga tožnica ne more privoščiti. Sodišče mora voditi postopek tako, da ugotovi vsa relevantna dejstva tudi po uradni dolžnosti. Tako ni le napačen zaključek sodišča o tem, da ni s stopnjo verjetnosti izkazala obstoja terjatve, temveč tudi, da ni opravilo naroka, ki naj bi bil nepotreben. Izvedba dokazov po uradni dolžnosti in ugotavljanje resničnega in popolnega dejanskega stanja, saj z zaslišanjem zavarovanke, delodajalca in pribavo izvedeniškega mnenja je bila v tem primeru nuja zaradi neposredno grozeče odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zmanjšanja prihodkov, znižanja življenjske ravni, socialne ogroženosti. Delodajalec tožnice ni dolžan ponovno zaposliti, če bo njena tožba utemeljena. Da bi bila zaradi invalidnosti dejansko težje zaposljiva je splošno znano dejstvo. Enako velja tudi za dokazno breme ogroženosti socialne varnosti. Kako naj tožnica izkaže, da ustrezne zaposlitve ne bo dobila v ustreznem obdobju, saj takšnega dokaza tožnica sodišču ne more ponuditi in ji tudi ni treba, saj gre za splošno znana dejstva. Tožnica ni navedla, v koliko članskem gospodinjstvu živi in kako visoki so skupni prihodki, vendar bi moralo sodišče, če se je s tem ukvarjalo v socialnem sporu, po lastni presoji izpostavljena vprašanja skladno z načelom materialne resnice in preiskovalnim načelom ugotavljati, ali tožnico pozvati, da se izjasni. Tožnica je k tožbi in predlogu predložila tista dokazila, s katerimi je v tem trenutku razpolagala. Po vložitvi predloga je dobila še dokazila; izpiske iz matičnega registra o rojstvu otrok, izvide o diagnozi celiakije, potrdila o skupnem gospodinjstvu, izpis moževega delodajalca in fotografija brezglutenske moke. Izguba zaposlitve za tožnico in za njeno družino pomeni izgubo njenega dohodka štiričlanske družine za 1.500,00 EUR mesečno oziroma dejstva, da bo štiričlanska družina z dvema šoloobveznima otrokoma v primeru izgube zaposlitve živela le od moževega prihodka oziroma 1.700,00 EUR mesečno. Družina ima višje mesečne stroške zaradi prehrane zaradi dražje brezglutenske prehrane za tožnico in oba otroka. Tožnica bi z družino ob izgubi zaposlitve živela na pragu revščine in socialne ogroženosti. Družina že sedaj prejema dodatek za nego 118,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Po vložitvi predloga in tožbe je tožnica prejela dopis delodajalca ZPIZ-u, da za zavarovanko ni drugega delovnega mesta in bo začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čimer je ta ne le izkazana, temveč tudi dokazana.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sklep ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

4.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sklep ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

5.Namen začasnih odredb je v zavarovanju obstoječega stanja, da tekom sodnega postopka ne bi prišlo do spremembe, ki bi onemogočala kasnejšo izvršbo. To velja tudi pri uveljavljanju pravic ali obveznosti iz socialnih zavarovanj pred socialnim sodiščem. V skladu s 70. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) lahko sodišče med postopkom bodisi na predlog stranke ali celo po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, s katero odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 70. člena ZDSS-1 se tudi v teh sporih začasne odredbe izdajajo ob uporabi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 v nadaljevanju ZIZ, s spremembami) kadar gre za nedenarne terjatve, kot v obravnavanem primeru, mora biti glede na 272. člen ZIZ poleg verjetne izkazanosti terjatve izpolnjena vsaj še ena od predpisanih nadaljnjih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastala upniku.

5.Namen začasnih odredb je v zavarovanju obstoječega stanja, da tekom sodnega postopka ne bi prišlo do spremembe, ki bi onemogočala kasnejšo izvršbo. To velja tudi pri uveljavljanju pravic ali obveznosti iz socialnih zavarovanj pred socialnim sodiščem. V skladu s 70. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) lahko sodišče med postopkom bodisi na predlog stranke ali celo po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, s katero odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Skladno s četrtim odstavkom citirane določbe 70. člena ZDSS-1 se tudi v teh sporih začasne odredbe izdajajo ob uporabi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 v nadaljevanju ZIZ, s spremembami) kadar gre za nedenarne terjatve, kot v obravnavanem primeru, mora biti glede na 272. člen ZIZ poleg verjetne izkazanosti terjatve izpolnjena vsaj še ena od predpisanih nadaljnjih predpostavk, in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez začasne odredbe nastala upniku.

6.Glede na takšno pravno podlago tudi po prepričanju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. V sporu o glavni stvari gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 3. 2025 v zvezi z odločbo toženca istih številk z dne 27. 5. 2024, glede katerih bi tožnica morala izkazati verjeten obstoj terjatve.

6.Glede na takšno pravno podlago tudi po prepričanju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. V sporu o glavni stvari gre za presojo pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 6. 3. 2025 v zvezi z odločbo toženca istih številk z dne 27. 5. 2024, glede katerih bi tožnica morala izkazati verjeten obstoj terjatve.

7.V zadevi gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja zaradi preostale zmanjšane delovne zmožnosti za delo. Slednje se nanaša na dejstva v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenim stanjem kot bistvenim razlogom za trajno zmanjšanje preostale delovne zmožnosti, ne pa na dejstva glede pogodbe o zaposlitvi, kot to skuša skozi obširno pritožbeno razlogovanje predstaviti tožnica. Okoliščine v zvezi s pogodbo o zaposlitvi ne morejo biti predmet tega socialnega spora. Zaradi slednjega ne more biti upoštevan nosilni pritožbeni očitek tožnice, ki je sicer povsem življenjski, pa vendar v tem sporu ne more imeti odločilne teže. Kot je že sodišče ustrezno pojasnilo v 9. točki obrazložitve, je potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, ki morajo biti enaki tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk, določenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno razbremenitvijo.

7.V zadevi gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja zaradi preostale zmanjšane delovne zmožnosti za delo. Slednje se nanaša na dejstva v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenim stanjem kot bistvenim razlogom za trajno zmanjšanje preostale delovne zmožnosti, ne pa na dejstva glede pogodbe o zaposlitvi, kot to skuša skozi obširno pritožbeno razlogovanje predstaviti tožnica. Okoliščine v zvezi s pogodbo o zaposlitvi ne morejo biti predmet tega socialnega spora. Zaradi slednjega ne more biti upoštevan nosilni pritožbeni očitek tožnice, ki je sicer povsem življenjski, pa vendar v tem sporu ne more imeti odločilne teže. Kot je že sodišče ustrezno pojasnilo v 9. točki obrazložitve, je potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, ki morajo biti enaki tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk, določenih v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno razbremenitvijo.

8.Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da je tožnica zadovoljivo izkazala, da terjatev obstoji s samo vložitvijo tožbe, ker bi moralo sodišče z uveljavljenimi načeli v socialnem sporu po uradni dolžnosti ugotavljati vsa relevantna dejstva tudi za izkazanost verjetnost terjatve. Zatrjevanje tožnice v tej smeri prebija domet načel v socialnem sporu. Da terjatev obstoji ni mogoče zaključiti niti iz poročila razgovora z delavcem in delodajalcem z dne 25. 5. 2024 podjetja A. d. o. o. iz B., niti slednje ne izhaja iz predloženih izvidov o celiakiji, saj ne gre za zdravstvene težave, ki pomembno vplivajo na njeno preostalo delovno zmožnost.

8.Neuspešen mora ostati pritožbeni očitek, da je tožnica zadovoljivo izkazala, da terjatev obstoji s samo vložitvijo tožbe, ker bi moralo sodišče z uveljavljenimi načeli v socialnem sporu po uradni dolžnosti ugotavljati vsa relevantna dejstva tudi za izkazanost verjetnost terjatve. Zatrjevanje tožnice v tej smeri prebija domet načel v socialnem sporu. Da terjatev obstoji ni mogoče zaključiti niti iz poročila razgovora z delavcem in delodajalcem z dne 25. 5. 2024 podjetja A. d. o. o. iz B., niti slednje ne izhaja iz predloženih izvidov o celiakiji, saj ne gre za zdravstvene težave, ki pomembno vplivajo na njeno preostalo delovno zmožnost.

9.Pri obstoju težko nadomestljive škode gre za pravni standard, ki se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva predsodnega upravnega postopka, kar se v tem primeru ne, kot razlaga sodišče v 10. točki obrazložitve. Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča nista izpolnjeni.

9.Pri obstoju težko nadomestljive škode gre za pravni standard, ki se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva predsodnega upravnega postopka, kar se v tem primeru ne, kot razlaga sodišče v 10. točki obrazložitve. Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča nista izpolnjeni.

10.Zmotna je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati ogroženosti tožničine socialne varnosti, do katere bi prišlo v primeru izgube zaposlitve. Sodišče se pri tem ustrezno sklicuje na prakso pritožbenega sodišča, da samo dejstvo, da bi lahko prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar lahko ostane stranka brez dohodkov, še ne predstavlja izkazanosti težko nadomestljive škode za njeno preživljanje. Kot pravilno opozarja sodišče, je pri postopkih priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja podan javni interes, ki se odraža v preprečitvi škode, ki bi lahko zavarovancem nastala, če bi kljub svojemu zdravstvenemu stanju, ki zahteva določene razbremenitve, svoje delo opravljali brez razbremenitev še naprej. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 11. točki, da tožnica ni izkazala nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Tudi predložena medicinska dokumentacija v pritožbi ne izkazuje, da je tožnica do priznanja preostale delovne zmožnosti v okviru III. kategorije invalidnosti, s priznano začasno razbremenitvijo, upravičena že na stopnji gotovosti, saj ne gre za stanje, da bi bili izpodbijani odločbi toženca očitno nezakoniti. V tej fazi postopka je preuranjeno trditi, da bo tožnica v postopku uspela. Tožničina upravičenost do priznanja pravice v okviru III. kategorije s časovno razbremenitvijo, je neločljivo povezana z njeno zmožnostjo opravljati delo po pogodbi o zaposlitvi, kar pa je strokovno medicinsko vprašanje. Šele dokazni postopek bo privedel do pravotvornih dejstev za ta spor. Ker je začasna odredba le sredstvo za zavarovanje terjatve, ne sme prejudicirati odločitve o tožbenemu zahtevku, saj ne more predstavljati sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka.

10.Zmotna je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati ogroženosti tožničine socialne varnosti, do katere bi prišlo v primeru izgube zaposlitve. Sodišče se pri tem ustrezno sklicuje na prakso pritožbenega sodišča, da samo dejstvo, da bi lahko prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar lahko ostane stranka brez dohodkov, še ne predstavlja izkazanosti težko nadomestljive škode za njeno preživljanje. Kot pravilno opozarja sodišče, je pri postopkih priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja podan javni interes, ki se odraža v preprečitvi škode, ki bi lahko zavarovancem nastala, če bi kljub svojemu zdravstvenemu stanju, ki zahteva določene razbremenitve, svoje delo opravljali brez razbremenitev še naprej. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 11. točki, da tožnica ni izkazala nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Tudi predložena medicinska dokumentacija v pritožbi ne izkazuje, da je tožnica do priznanja preostale delovne zmožnosti v okviru III. kategorije invalidnosti, s priznano začasno razbremenitvijo, upravičena že na stopnji gotovosti, saj ne gre za stanje, da bi bili izpodbijani odločbi toženca očitno nezakoniti. V tej fazi postopka je preuranjeno trditi, da bo tožnica v postopku uspela. Tožničina upravičenost do priznanja pravice v okviru III. kategorije s časovno razbremenitvijo, je neločljivo povezana z njeno zmožnostjo opravljati delo po pogodbi o zaposlitvi, kar pa je strokovno medicinsko vprašanje. Šele dokazni postopek bo privedel do pravotvornih dejstev za ta spor. Ker je začasna odredba le sredstvo za zavarovanje terjatve, ne sme prejudicirati odločitve o tožbenemu zahtevku, saj ne more predstavljati sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče že v tej fazi razpisati narok in izvesti določene dokaze, da bi lahko odločalo o predlagani začasni odredbi. Ob upoštevanju dejstva, da dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, potrjuje, da sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ v zvezi z ZDSS-1, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). Kot pravilno pojasnjuje sodišče v 5. točki obrazložitve, določbe ZIZ ne predpisujejo obligatornega razpisa naroka v postopku predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer pa tudi narok ne predstavlja sredstva, s katerim bi se omogočalo dopolnjevanje manjkajoče trditvene ali dokazne podlage predloga, ker v tej fazi še ni zagotovljeno kontradiktorno odločanje.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče že v tej fazi razpisati narok in izvesti določene dokaze, da bi lahko odločalo o predlagani začasni odredbi. Ob upoštevanju dejstva, da dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, potrjuje, da sodišče ne opravi celotne dokazne ocene, saj se v postopku zavarovanja uporabljajo določila ZIZ v zvezi z ZDSS-1, določila ZPP pa le smiselno (15. člen ZIZ). Kot pravilno pojasnjuje sodišče v 5. točki obrazložitve, določbe ZIZ ne predpisujejo obligatornega razpisa naroka v postopku predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer pa tudi narok ne predstavlja sredstva, s katerim bi se omogočalo dopolnjevanje manjkajoče trditvene ali dokazne podlage predloga, ker v tej fazi še ni zagotovljeno kontradiktorno odločanje.

12.Upoštevajoč obrazloženo zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12.Upoštevajoč obrazloženo zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krije svoje pritožbene stroške.

13.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP, sama krije svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

-------------------------------

1Te so povezane z ortopedskimi težavami (pri tožnici gre za revizijski poseg z dodatno stabilizacijo hrbtenice januarja 2023, s pretežno levostransko sakroiliakalno simptomatiko z rezidualno psevdoradikularno bolečino v spodnji okončini).

1Te so povezane z ortopedskimi težavami (pri tožnici gre za revizijski poseg z dodatno stabilizacijo hrbtenice januarja 2023, s pretežno levostransko sakroiliakalno simptomatiko z rezidualno psevdoradikularno bolečino v spodnji okončini).

2Citirana pod opombo šest.

2Citirana pod opombo šest.

3Podan je takrat, ko je razlogov, ki govori v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

3Podan je takrat, ko je razlogov, ki govori v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 70, 70/4

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 70, 70/4 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 272, 272/2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 272, 272/2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.