Jedro

Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 357/2012 z dne 26. 10. 2012 v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve sledi, da po presoji tožene stranke vložitev tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč odločitev Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 357/2012, da se tožniku brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) ne odobri, po presoji tožene stranke pravilna in skladna z zakonom. Ker pogoj za dodelitev BPP po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni izpolnjen, se prošnji ne ugodi.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Meni, da je z določbami ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo poseženo v njegovo pravico do uresničevanja pravic iz 14., 15., 21., 22., 23., 25., 26., 34. in 35. člena Ustave ter 6., 13., 17. in 18. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). V nasprotju z EKČP je tudi dikcija izpodbijane odločbe, da je „zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevi ...“ ter nadalje, da „je tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh“. Iz navedenega je po mnenju tožnika nedvoumno razvidno, da je sodišče o zadevi odločilo, ne da bi izvedlo pravičen dokazni postopek, ki ga jamči EKČP, in brez materialnih dokazov, s fiktivnimi navedbami, tožniku zavrnilo pravico, ki mu jo skladno z EKČP zagotavlja zakon.

Tožnik na podlagi navedenega sodišču predlaga, da sproži postopek za oceno ustavnosti 24. člena ZBPP oziroma celotnega ZBPP, da izpodbijano odločbo odpravi in v zadevi odloči tako, da tožniku prizna upravičenost za BPP oziroma odobritev BPP v zahtevanem obsegu naloži toženi stranki, tožnika pa oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in sporočila, da pri izpodbijani odločitvi vztraja.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Izčrpni in pravilni so tudi razlogi, s katerimi je odločitev obrazložena tako v dejanskem kot tudi v pravnem pogledu. Sodišče se zato nanje sklicuje in jih ne ponavlja (71. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako finančni položaj prosilca kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji prošnje kot pogoji za dodelitev upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožena stranka v izpodbijani odločbi po presoji sodišča pravilno ugotavlja, da tožba tožnika zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 357/2012 z dne 26. 10. 2012, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem povzame dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na zadevo, in na tej podlagi presodi izgled za uspeh tožnika v upravnem sporu, ki je pogoj za dodelitev BPP. Navedene dejanske ugotovitve, ki jih tožnik ne prereka, so tudi po presoji sodišča zadostna podlaga za sprejem izpodbijane odločitve.

Sicer pa tožnik odločbo izpodbija, ker meni, da temelji na zakonu, ki je neskladen z določbami Ustave in EKČP. Zatrjevanih neskladnosti sodišče ni našlo, zato tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb ZBPP, ki so relevantne za odločitev. Z zakonom in posledično z izpodbijano odločbo ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja. Glede na določbo 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi tudi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. To pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša. Z odklonitvijo BPP v pravice, ki jih navaja tožnik, ni poseženo. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč prav uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjetne izglede za uspeh.

Izpodbijana odločba je izdana na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku. Sklicevanje tožnika na določbe zakona, ki ureja sodni postopek, je zato neutemeljeno.

Ker ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, po navedenem niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se, kot tožniku pravilno pojasni že tožena stranka, na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo, pa je kot predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč, ki je v zadevi odločil z odločbo Bpp 232/12 z dne 31. 1. 2013.