Jedro

V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Rok, določen v 6. členu Pravilnika je prekluzivne narave in stranka po preteku tega roka izgubi pravico. Materialnih rokov pa ni možno podaljševati. Ker gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo sam ZTro pa drugačnega določila nima. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti, ne velja tudi za vloge poslane po pošti z navadno pošiljko. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Predmetna vloga tožnika je bila vložena prepozno in jo je upravni organ v postopku predhodnega preizkusa tudi pravilno s sklepom zavrgel kot prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Carinska uprava Ljubljana zavrgla zahtevek tožnika za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen za mesec avgust 2012, ker je bil vložen prepozno. Na podlagi devetnajstega odstavka 54. člena Zakona o trošarinah – UPB8 (v nadaljevanju ZTro) imajo kupci za plinsko olje, ki se dokazljivo porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v EU ali državah članicah Efte, pravico do vračila dela plačane trošarine. Na podlagi triindvajsetega odstavka 54. člena ZTro podrobnejši način vračanja trošarine ter vsebino zahtevka prilog in rok za predložitev zahtevka in evidence predpiše minister pristojen za finance. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen (v nadaljevanju Pravilnik) lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Prvi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejme preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti se za dan, ko je organ prejel vlog šteje dan oddaje na pošto. Za vlogo se v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUP mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja. Skladno z določbo 3. točke 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če ni bila vložena v predpisanem roku. Še preden je pristopil k meritornem odločanju o vsebini zahtevka, je prvostopenjski organ ugotovil, da je zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen za avgust 2012 vložen prepozno. Vloga je bila oddana pri pošti 1231 Ljubljana Črnuče kot navadna pošiljka, carinski organ je vlogo prejel 1. 10. 2012, tako se šteje, da je bila vloga vložena dne 1. 10. 2012, kar pa je po poteku 30. 9. 2012, za katerega se v skladu z določbo 6. člena Pravilnika šteje, da je zahtevek za mesec avgust 2012 vložen pravočasno.

Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Zahtevek tožnika je bil vložen za mesec avgust 2012, carinski urad pa ga je prejel 1. 10. 2012, kar je razvidno iz sprejemnega žiga na samem zahtevku. Carinski urad je 8. 10. 2012 izdal sklep, s katerim je zavrgel tožnikov zahtevek kot prepozen. Ob odločanju o zahtevku je ugotovil, da ta ni bil vložen pravočasno, saj je bil nesporno zahtevek za vračilo trošarine poslan po pošti z navadno pisemsko pošiljko in ga je pristojni carinski urad prejel 1. 10. 2012. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Pravilnik je na zakonu temelječ predpis in je bil izdan na podlagi štiriindvajsetega (sedaj triindvajsetega) odstavka 54. člena ZTro. Ta med drugim določa tudi rok za vložitev zahtevka za vračilo trošarine., torej za uveljavljanje materialne pravice. Po poteku tega roka pa upravičenci izgubijo to pravico. V obravnavani zadevi se vračilo trošarine za plinsko olje nanaša na mesec avgust 2012 in bi ga moral upravičenec na podlagi drugega odstavka 6. člena Pravilnika vložiti najkasneje do nedelje 30. 9. 2012. V skladu z 65. členom ZTro se glede vprašanj postopka in pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena s tem zakonom uporablja zakon, ki ureja davčni postopek. V tretjem odstavku 2. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2 je določeno, da se za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi prvega odstavka 68. člena ZUP pa je navedeno, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. Na podlagi drugega odstavka istega člena se šteje, da je vloga poslana priporočeno po pošti, se šteje za pravočasno in se šteje za dan vložitve dan oddaje na pošto. Predmetni zahtevek za vračilo trošarine se nanaša na avgust 2012, v tem primeru je rok za vložitev zahtevka potekel 30. 9. 2012, torej v nedeljo, ko se pri organu, pri katerem je potrebno opraviti dejanje postopka ni delalo. Po določbah ZUP pa poznamo procesne in in materialne roke. Na podlagi 6. člena Pravilnika je rok materialni prekluzivni rok v tem roku moral upravičenec do vračila trošarine vložiti zahtevek in uveljavljati materialno pravico. Materialnih rokov ni možno podaljševati in tudi ne na podlagi določbe drugega odstavka 101. člena ZUP, ki se uporablja le za procesna dejanja in procesne roke. Pristojni carinski urad je prejel zahtevek poslan z navadno pisemsko pošiljko 1. 10. 2012, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče carinskega urada, da je bil zahtevek za vračilo trošarine za mesec avgust 2012 vložen prepozno, kar izhaja tudi iz uveljavljanja sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS U 2906/2005 z dne 28. 5. 2007, U 1849/2008 z dne 12. 2. 2009, U 2998/2006 z dne 27. 11. 2007). Uveljavljena sodna praksa je potrdila, da je rok, ki je določen s pravilnikom materialni in neprocesni rok, ki ga mora stranka upoštevati. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Ker pa je bil poslan z navadno pisemsko pošiljko, izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti, ne velja, zato je bil zahtevek vložen prepozno. Pravico do vračila trošarine je potrebno uveljaviti v predpisanih rokih, v nasprotnem primeru se ta pravica izgubi, kot jo je v konkretnem primeru tožnik, ker ni uveljavljal zahtevka pravočasno.

Tožnik se z odločitvijo obeh organov ne strinja in v tožbi navaja, da je poslal predmetni zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje za mesec avgust 2012 pristojnemu organu prve stopnje preko pošte 1231 Ljubljana-Črnuče kot navadno pošiljko 29. 9. 2012. Predmetno vlogo naj bi carinski organ prejel po navadni pošti 1. 10. 2012, kar naj bi bilo po preteku 30. 9. 2012, za katerega naj bi po 6. členu Pravilnika bil določen kot zadnji dan za vložitev zahteve za povrnitev zadevne trošarine. Na podlagi 6. člena Pravilnika vloži upravičenec zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu kot je določen z Uredbo o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji in njihovem sedežu in krajevni pristojnosti do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Gre za materialni prekluzivni rok na katerega so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ni mogoče podaljševati. Predmetni rok se je iztekel 30. 9. 2012 v nedeljo oziroma na dan, ko se pri pristojnem organu ni delalo. Izpodbijani sklep ni pravilen. Prvostopenjski organ je napačno ugotovil, da je bila tožnikova zahteva prepozna. Nesporno je bila 30. 9. 2012 nedelja, ko se pri pristojnemu organu za odločanje ne dela. Tožnik se strinja, da je rok opredeljen v drugem odstavku 6. člena Pravilnika materialni prekluzivni rok, katerega podaljšanje ni dopustno. V konkretnem primeru pa ne gre za podaljšanje tega roka temveč za vprašanje štetja rokov in izteka roka. Določba drugega odstavka 6. člena Pravilnika je bila sprejeta na podlagi triindvajsetega odstavka 54. člena Zakona o trošarinah, ta pa ne določa načina štetja izteka materialnih rokov. Tožnik opozarja, da se glede štetja in izteka materialnih rokov, ki ga določa 6. člen Pravilnika oba organa neutemeljeno sklicujeta na določbe 68. člena v zvezi s 101. členom ZUP in ne upoštevata določbe 45. člena ZDavP-2 na katerega se v primeru, če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno. V ZDavP-2 je poleg označbe „45. člen“ izrecno zapisano, da gre za materialne roke. Slednjo določbo je potrebno smiselno uporabiti v konkretnem primeru. Določbe ZUP pa se lahko uporabljajo le v primeru, če določenega vprašanja ZDavP-2 ne ureja. Vprašanje teka in izteka materialnih rokov pa ZDavP-2 ureja, zato ni dopustno uporabljati določbe ZUP. Po citirani določbi 45. člena ZDavP-2 ne gre za podaljšanje posameznih določenih prekluzivnih rokov, temveč za določanje načina štetja teka oziroma izteka rokov. Podobno določa tretji odstavek 62. člena Obligacijskega zakonika. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

V pripravljalni vlogi tožnik navaja določbo tretjega odstavka 62. člena OZ in drugega odstavka 45. člena ZDavP-2. Iztek materialnih rokov je potrebno ločiti od njegovega podaljševanja. V konkretnem primeru, ko je bil zadnji dan roka nedelja, se je iztekel predmetni materialni rok v ponedeljek 1. 10. 2012 in ne že v nedeljo 30. 9. 2012. Izpodbijani akt krši določbo drugega odstavka 45. člena ZDavP, pa tudi drugi odstavek 102. člena ZUP. Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanja postopka nedelja, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Tožeča stranka je predmetni zahtevek prejela 1. 10. 2012, torej pravočasno, zaradi česar je zavrženje tožnikovega zahtevka nezakonito.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi obeh upravnih organov strinja in jih zaradi ponavljanja posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa še dodaja: Iz listin upravnega spisa izhaja da je med strankama sporno ali je v danem primeru tožnik pravočasno carinskemu organu predložil zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje uporabljeno za komercialni namen za mesec avgust 2012. V skladu z drugim odstavkom 6. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za komercialni namen (v nadaljevanju Pravilnik) lahko upravičenec vloži zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Med strankama ni sporno, da je bila predmetna vloga oddana pri pošti 1231 Ljubljana-Črnuče kot navadna pošiljka in da jo je carinski organ prejel 1. 10. 2012. Zahtevek tožnika je bil vložen za mesec avgust 2012, carinski urad pa ga je prejel 1. 10. 2012, kar je razvidno iz sprejemnega žiga na samem zahtevku. Tako se tudi po presoji sodišča šteje, da je bila vloga vložena dne 1. 10. 2012. To pa je po poteku roka, za katerega se v skladu z določbo 6. člena Pravilnika šteje, da je zahtevek za mesec avgust 2012 vložen pravočasno. Kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ je Pravilnik na zakonu temelječ predpis, ki je bil izdan na podlagi štiriindvajsetega (sedaj triindvajsetega) odstavka 54. člena ZTro. Med strankama ni sporno, da je rok, določen v 6. členu Pravilnika prekluzivne narave in da stranka po preteku tega roka izgubi pravico. Tožnik sam v tožbi navaja, da gre za materialni prekluzivni rok na katerega so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ni mogoče podaljševati, opozarja pa, da je to bila v danem primeru nedelja oziroma na dan, ko se pri pristojnem organu ni delalo. Vendar pa materialnih rokov tudi po presoji sodišča ni možno podaljševati. Navedeno izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (sodbe Upravnega sodišča RS U 2906/2005 z dne 28. 5. 2007, U 1849/2008 z dne 12. 2. 2009, U 2998/2006 z dne 27. 11. 2007). Ker gre za materialni prekluzivni rok tudi ni pomembno ali se rok izteče na dan, ko organi ne delajo sam ZTro pa drugačnega določila nima. Kolikor bi bil tožnikov zahtevek poslan s priporočeno pošiljko, bi bil vložen pravočasno. Izjema, ki velja za vloge poslane s priporočeno pošiljko po pošti (merodajen je trenutek oddaje pošiljke na pošto), ne velja tudi za vloge poslane po pošti z navadno pošiljko (merodajen je trenutek, ko vloga prispe k upravnemu organu).

Tožnik v tožbi ugovarja, da bi moral v zvezi z štetjem teka roka iz 6. člena Pravilnika carinski organ uporabiti določbe ZDavP-2, ki se na podlagi prvega odstavka 65. člena ZTro uporablja glede vseh vprašanj postopka in pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena z ZTro. Glede štetja in izteka materialnega roka, ki ga določa 6. člen Pravilnika se oba organa neutemeljeno sklicujeta na določbe 68. člena v zvezi s 101. členom ZUP in ne upoštevata določbe 45. člena ZDavP-2. Na podlagi 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov določeno, da če je zadnji dan zakonsko predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, se izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika, če ni s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju drugače določeno. Napačno je stališče tožnika, da bi moral carinski organ uporabiti glede vprašanja štetja roka določbo 45. člena ZDavP-2. Ta določba nosi naslov „materialni roki“ in sodi v poglavje davčna obveznost ter se nanaša na štetje materialnih rokov določenih v ZDavP-2 ki se nanašajo na davčno obveznost. V danem primeru pa ne gre za vprašanje, ki ni urejeno v ZTro kot to določa prvi odstavek 65. člena ZTro, saj je rok za vložitev zahtevka urejen z 6. členom Pravilnika na podlagi zakonskega pooblastila. Pravilnik je na zakonu temelječ predpis in je bil izdan na podlagi štiriindvajsetega (sedaj triindvajsetega) odstavka 54. člena ZTro, med drugim določa tudi rok za vložitev zahtevka za vračilo trošarine. Tožnik bi rokovno obvaroval svoj materialni rok le z vlogo, ki bi jo pristojni organ prejel do izteka roka oziroma, če če bi jo vložil na pošto in poslal s priporočeno pošiljko še pred iztekom roka. Med strankama ni sporno, da je pristojni carinski urad zahtevo tožnika prejel 1. 10. 2012, prav tako tudi ni sporno, da je rok iz 6. člena Pravilnika materialen in tudi ni sporno, da gre za vračilo trošarine za mesec avgust 2012. Na podlagi 6. člena Pravilnika mora upravičenec vložiti zahtevek za vračilo trošarine pri pristojnem carinskem organu do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Tudi po presoji sodišča je pravilno stališče obeh upravnih organov, da je bila predmetna vloga tožnika vložena prepozno in jo je upravni organ v postopku predhodnega preizkusa tudi pravilno s sklepom zavrgel kot prepozno.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.

Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici, ker se izpodbija procesna odločitev v postopku izdaje upravnega akta.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.