Jedro

Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah, mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.

Če sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge o tem, zakaj meni, da v pobot uveljavljana terjatev ni izkazana, vendar o pobotnem ugovoru ne odloči v izreku sodbe, s tem zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožba z dne 23. 1. 2009 se zavrže. Pritožbi z dne 19. 1. 2009 se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženko zavezalo, da tožniku plača 1.477,22 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 13. 7. 2002 dalje, ter da mu v 15 dneh povrne 1.229,35 EUR njegovih pravdnih stroškov z zamudno posledico. Zahtevek glede zamudnih obresti, ki od glavnice tečejo od 22. 6. 2002 do 13. 7. 2002, od pravdnih stroškov pa od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do poteka paricijskega roka, je zavrnilo.

(2) Zoper navedeno sodbo se osebno in po svojem pooblaščencu pritožuje toženka. V pravočasni laični pritožbi sodbo zavrača. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga ne navaja, stroškov ne priglaša. V pritožbi, ki jo je vložila po pooblaščencu, uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, sicer pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške.

(3) Tožnik v odgovoru na pritožbo slednji nasprotuje in pritrjuje razlogom sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga njeno potrditev in zavrnitev pritožbe, pri tem pa priglaša stroške.

(4) Pritožba z dne 19. 1. 2009 je utemeljena, pritožba z dne 23. 1. 2009 pa prepozna.

(5) Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe (1. odst. 333. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP). Iz prejemnih štampiljk na prvi strani pritožbe, ki jo je toženka vložila po pooblaščencu – odvetniku (list. št. 109), izhaja, da je bila dne 21. 1. 2009 neposredno vložena pri Okrajnem sodišču v Krškem. Ker to sodišče v zadevi ni pristojno, je pritožbo poslalo Okrajnemu sodišču v Brežicah, ki je v zadevi odločalo na prvi stopnji (342. čl. ZPP). Tja je prispela dne 23. 1. 2009 (list. št. 109). Glede na datum vročitve prepisa sodbe (6. 1. 2009; vročilnica, pripeta list. št. 103) se izkaže, da je bila tu obravnavana pritožba izročena nepristojnemu sodišču pred iztekom pritožbenega roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka. Vprašanje njene pravočasnosti je torej odvisno od tega, ali je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika – odvetnika (6. odst. 112. čl. ZPP). Odgovor je v konkretnem primeru nikalen. Za očitno pomoto (lapsus) odvetnika bi lahko šlo, če bi npr. na pisemski ovojnici zapisal napačen naziv sodišča (1), ne pa, ko vlogo na nepristojno sodišče vloži neposredno. Ker je torej pritožba z dne 23. 1. 2009 prepozna, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. čl. ZPP).

(6) Ker toženka v pravočasni pritožbi z dne 19. 1. 2009 ni navedla nobenih konkretnih očitkov zoper sodbo sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče slednjo preizkusilo v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je toženka podala ugovor procesnega pobotanja (pripravljalna vloga z dne 10. 4. 2007, list. št. 13-14). Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo razloge o tem, zakaj meni, da toženkina v pobot uveljavljana terjatev ni izkazana. Ker pa o pobotnem ugovoru ni odločilo v izreku sodbe, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Posledično je moralo tukajšnje sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). V njem bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o sporu v celoti, torej tudi o pobotnem ugovoru (tričlenski izrek, 3. odst. 324. čl. ZPP). Če bo presodilo, da je tožbeni zahtevek (vsaj deloma) utemeljen, bo moralo tudi za plačilo glavnice (ne le za stroške) določiti paricijski rok (313. čl. ZPP).

(7) Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti ugotovilo tudi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo (341. čl. ZPP). Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah (1. in 2. odst. 642. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami; od tu OZ), mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveno in dokazno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik. Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP), ko je toženki očitalo, da ni uspela dokazati, da je izstavljeni račun previsok. V ponovljenem sojenju bo moralo obravnavana pravila ustrezno uporabiti in se opredeliti do relevantnih navedb tožnika o opravljenem delu, kot tudi do navezujočih se dokaznih predlogov (predvsem z izvedencem gradbene stroke, ki ga je tožnik pravočasno predlagal; list. št. 6).

(8) Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - Galič v: Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 464.